<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="7926" NadgradivoID="0" NRID="13181165" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=7926" StOgledov="2111" StPrenosov="46" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-09 22:43:23" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-7926">20.500.12556/ReVIS-7926</PID>
  <Naslov>Evropsko teritorialno sodelovanje na transnacionalni ravni</Naslov>
  <Podnaslov>magistrska naloga</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se 
mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše, 
državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes, 
bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države 
članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v 
razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere 
bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega 
instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega 
sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med 
različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne 
perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske 
kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU 
in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na 
vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za 
skupne izzive posameznega območja.
Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so:
• usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno 
omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov); 
• prenos znanja;
• priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive;
• usklajevanje politik na transnacionalni ravni. 
Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja 
vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih 
sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa 
slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot 
tudi po obsegu alokacije sredstev.
</Opis>
  <TujJezik_Opis>The rise of globalisation, which is an increasingly common phenomenon in the European 
Union (EU) as well, means more free movement of people, goods and capital, shorter 
distances between EU citizens, less and less borders, and rapid integration. The decisions 
being taken today will shape the lives of the future generations. It is therefore vital that the 
EU member states strive to ensure coherent development of individual parts of the EU, which 
is implementing a cohesion policy for that purpose. Territorial transnational cooperation is an 
important element and one the instruments of the European Regional Development Fund 
(ERDF). Territorial transnational cooperation emerged in 1990 when the European 
Commission established the INTERREG initiative to achieve solidarity among different areas 
of the EU. The 2007–2013 financial perspective has turned territorial cooperation into an 
independent goal of the European cohesion policy, which harmonises its activities with the 
general EU policy and Macro-Regional strategies. As for the transnational programmes, they 
focus on promoting cooperation in strategically significant areas and help build joint 
development solutions for common challenges of individual areas.
Transnational added value can be evaluated with four main aspects:
• harmonised management of common goods shared by at least three countries (i.e. road 
networks, watershed and natural habitat management);
• knowledge transfer;
• common development solutions to common challenges;
• policy harmonisation at the transnational level.
Slovenia has been involved in the EU programmes of territorial transnational cooperation 
even before becoming a full member of the EU in May 2004 when it also gained the right to 
benefit from ERDF funds. Slovene project partners have been very successful from the very 
beginning in terms of the number of approved projects and the scope of allocated funds.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Interreg</Beseda>
    <Beseda>programi evropskega sodelovanja</Beseda>
    <Beseda>makroregionalne strategije</Beseda>
    <Beseda>strateško usmerjen razvoj</Beseda>
    <Beseda>magistrske naloge</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[N. Hozjan]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-07-27 09:19:39</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-07-27 09:19:39</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 16:57:29</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2016</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Logatec</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2016</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Logatec</KrajIzvedbe>
  <Opomba>Ov. nasl.: Magistrska naloga študijskega programa druge stopnje;
</Opomba>
  <StStrani>74 str., [25] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="7169" Ime="Nada" Priimek="Hozjan" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="295506019" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="4058" Ime="Dolores" Priimek="Modic" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="93186915" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">327</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4722683">4722683</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="8311" DatotekaNRID="11742430" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2705501" VelikostDatotekeKratko="2,58 MB" DatumVstavljanja="2021-07-27 09:20:53" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="27.07.2021" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Hozjan_Nada_i2016.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Hozjan_Nada_i2016.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>197DFD7D7E16F90C0B515AD02B010417</MD5>
      <SHA256>1402543f897f9a96d0dbba156422cb459b1ec175cfcc6c55a412a8afe28f18ce</SHA256>
      <UUID>f043c24d-2898-11ef-9c9e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=8311</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="178913"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
