<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="7967" NadgradivoID="0" NRID="13181228" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=7967" StOgledov="2804" StPrenosov="91" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-05 08:38:09" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-7967">20.500.12556/ReVIS-7967</PID>
  <Naslov>Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih</Naslov>
  <Podnaslov>magistrska naloga</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>študijskega programa druge stopnje</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene 
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen 
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in 
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator 
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v 
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in 
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, 
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je 
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je 
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne 
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo 
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v 
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča 
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V 
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi 
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako 
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me 
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in 
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne 
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) 
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše 
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v 
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena 
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za 
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne 
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo 
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in 
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila 
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od 
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je 
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si 
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno 
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za 
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje 
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo 
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih 
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih 
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol 
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih 
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in 
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot 
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav. 
</Opis>
  <TujJezik_Opis>Basic goal of the master thesis is to analyze the correlation between emotional intelligence 
and work climate by means of a case study covering the fields of public administration and 
economy. In order to achieve this goal two focus groups were invited to participate. There 
were eight people in each group; the first group consisted of employees working in public 
administration while the second group was filled up with employees of certain major 
Slovenian companies (Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana 
…). Being a public administration employee myself I was primarily interested in the relation 
between emotional intelligence, leadership and work climate. My research question was: if 
operating standards within public administration are almost identical everywhere then why 
are work climate and work efficiency different across individual organizational units within 
public administration and which are the key factors that cause these differences. This 
representing my core research problem I applied the same question - the correlation between 
emotional intelligence and work climate - to the entrepreneurial sector. Since in the COBISS 
data base I found no data of analyses on the importance of emotional intelligence in public 
administration and business activity and its relation to work climate I decided to do it myself. 
I was motivated by social events we witness every day and which are caused by emotionally 
unintelligent persons. Despite being advised to drop the research because of its sensitive 
issues I decided to carry on with it. In the parallel study I engaged in researching the same 
problem in the field of economy the entrepreneurial sector. In my thesis I set out the core 
research problem relevant to both studies; in the first study I argue how emotional intelligence 
affects the work climate in public administration while in the second the same problem is 
being dealt with in the context of some large Slovenian companies. I was primarily interested 
in issues on the awareness of the importance of emotional intelligence in the workplace and in 
the balanced applicability of its parameters in practice. My goal was to provide an applicable 
solution to the research problem and to answer the question how to balance emotions (not 
suppressing them!) in the workplace and how to achieve the best possible work climate by 
means of highly intelligent emotional behavior and consecutively more efficient solutions in 
public administration as well as in the field of entrepreneurship. By means of analyzing the 
factors which affect a balanced emotional behavior and through research findings I display the 
problems and key factors for a balanced use of emotional intelligence in order to achieve a 
better work climate within public administration as well as within some large Slovenian 
companies. 
The issue in question was analyzed by the focus group research method which involved some 
of my fellow-officials in public administration and acquaintances from certain major 
Slovenian companies. In the thesis I employed the focus group research method (a qualitative 
research method for collecting, analyzing and interpreting data). Answers obtained from the 
focus group unequivocally confirm a direct relation between emotional intelligence and work 
climate; employees in public administration see their leader as an emotional and socially 
intelligent person capable of empathy for other people problems and as a positive person 
serving as a role model for others. Contentedness of employees is the primary condition for 
efficient and effective operating activities and goal achievement of every business 
organization. In order to find out the relation between emotional intelligence and work 
climate I carried out a research in certain larger Slovenian companies: Gorenje Velenje, Lek 
Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... The results were similar, yet specifically 
different from the results of the public administration research. Finally I compared the results 
of both analyses and draw the relevant conclusions - parallels and boundaries. 
In conclusion I stated a proposal of applicable solutions resulting from findings of both 
relevant analyses. 
</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>javna uprava</Beseda>
    <Beseda>gospodarstvo</Beseda>
    <Beseda>čustvena inteligenca</Beseda>
    <Beseda>amigdala</Beseda>
    <Beseda>čustvena zrelost</Beseda>
    <Beseda>socialna inteligenca</Beseda>
    <Beseda>socialna zrelost</Beseda>
    <Beseda>stres</Beseda>
    <Beseda>empatija</Beseda>
    <Beseda>socialni možgani</Beseda>
    <Beseda>delovna klima</Beseda>
    <Beseda>timsko delo</Beseda>
    <Beseda>socialna vloga</Beseda>
    <Beseda>fokusna skupina</Beseda>
    <Beseda>paradigma</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>public administration</Beseda>
    <Beseda>economy</Beseda>
    <Beseda>emotional intelligence</Beseda>
    <Beseda>amygdala</Beseda>
    <Beseda>emotional maturity</Beseda>
    <Beseda>social intelligence</Beseda>
    <Beseda>social maturity</Beseda>
    <Beseda>stress</Beseda>
    <Beseda>empathy</Beseda>
    <Beseda>social brain</Beseda>
    <Beseda>working climate</Beseda>
    <Beseda>team work</Beseda>
    <Beseda>social role</Beseda>
    <Beseda>focus group</Beseda>
    <Beseda>paradigm</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[Z. Zaklan]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-07-27 14:27:25</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-07-27 14:27:25</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 16:57:45</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2010</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2010</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba>Na ov.: Magistrska naloga : študijskega programa druge stopnje;
</Opomba>
  <StStrani>164 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="7210" Ime="Zorica" Priimek="Zaklan" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="147414883" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="4053" Ime="Borut" Priimek="Rončević" AltIme="Borut Rončevič; Borut Roncevic" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4901475" Afiliacija="" ArrsID="20076" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">159.942:35</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1024199745">1024199745</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="8367" DatotekaNRID="11742492" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="898615" VelikostDatotekeKratko="877,55 KB" DatumVstavljanja="2021-07-27 14:28:54" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="27.07.2021" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Zaklan_Zorica_i2010.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Zaklan_Zorica_i2010.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>F8B8DD354790FE0FD70FE7FFFE86489D</MD5>
      <SHA256>37c88bc9f2b0891ce97e321eb2cb02edf2eec438690b36596e3e166cfb991c56</SHA256>
      <UUID>f2c0d2c4-2898-11ef-9c9e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=8367</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="303602"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
