20.500.12556/ReVIS-8029 Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncem magistrska naloga študijskega programa druge stopnje Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki. Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom se o njej najpogosteje pogovarjajo. Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni. Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na individualni ravni in ravni organizacije. Psychosocial assistants working with refugees are exposed on a daily basis to significant workload stresses associated with a very specific, chaotic and demanding work environment. Ongoing exposure to the traumas experienced by refugees requires a lot of energy, making workers susceptible to becoming emotionally overwhelmed or burned out. This emotional exhaustion is a problem that requires further attention. The quality of work delivered by psychosocial assistants to refugees is linked to their health and well-being. Negative consequences of emotional exhaustion are experienced not only by the workers themselves, but also by the refugees whom they are assisting. The theoretical part of this Master thesis reviews the field of emotional exhaustion and examines the signs of worker burnout, focusing on emotional exhaustion connected to working with refugees. It also considers strategies to deal with emotional exhaustion and how to prevent or minimise it. The empirical part examines the presence of signs of emotional exhaustion in psychosocial assistants to refugees and the role of the organization in preventing or minimising the occurence, severity and effects of emotional exhaustion. We also explore the extent to which psychosocial assistants to refugees recognize the presence of signs of their own exhaustion, the ways they confront it and with whom they most often discuss it. Our research showed that most psychosocial assistants to refugees do not recognise the worrying signs of emotional exhaustion or burnout in themselves. They acknowledge the appearance of signs only rarely. Despite the fact that organizations made significant efforts to inform psycho-social assistants to refugees about the possibility of emotional exhaution and to educate them about ways to prevent and deal with it, yet the workers often fail to perceive it. The findings of this study indicate that psychosocial assistants to refugees adopt a variety of strategies to cope with emotional exhaustion, but they rarely seek professional help. The most frequently reported strategies were to seek help and support from friends and their mentor or co-workers. We have also demonstrated the important role of the organization in which psychosocial assistants of refugees work. Those who receive help and support from the organization show fewer signs of emotional exhaustion than those who do not receive any help. psihosocialni pomočniki begunci čustvena preobremenjenost izgorelost magistrske naloge true true false [T. Velišček] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2021-07-28 13:06:09 2021-07-28 13:06:09 2024-06-12 16:58:09 0000-00-00 00:00:00 2017 0 Ljubljana 2017 Ljubljana 65 str., [4] str. pril. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 159.9 1024778049 Fakulteta za uporabne družbene študije 0 0 0