20.500.12556/ReVIS-8047 Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij doktorska disertacija Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje. Achieving the efficient management of primary resources by re-using waste resources is an increasing trend in the global market for social actors due to following environmental policies and recognising benefits. Industrial symbiosis allows for the simultaneous achievement of benefits by re-using waste resources, which, as one of the approaches to circular economy, represents an important and sustainable mechanism in industrial and non-industrial processes. Industrial symbiosis networks within which industrial symbiosis takes place are, from a social point of view, unlike ecological and economic in scientific terms, and are significantly less researched, resulting in a lack of understanding of socio-cultural factors in the structuring of these networks. This dissertation focuses on studying the impact of six socio-cultural factors that influence the structuring of industrial symbiosis networks in different combinations. We focused on the impact of organisational culture, social responsibility, attitude towards the environment, cognitive frames, social capital and inter-organisational trust. With explicit interest in how social actors can assess the impact of particular socio-cultural factors, whether it had an impact, and if it had, how the impact reflected in the placement in the industrial symbiosis network, and how this reflects in current collaboration. We are therefore interested in whether a social actor can assess the impact as positive, negative, without impact, or are neutral. Using a descriptive statistical analysis, we showed that before the beginning and during the course of the collaboration, positive influence of inter-organisational trust, attitude towards the environment, social capital and social responsibility is largely present, positive impact of organisational culture and cognitive frames is somewhat less present, while negative impact and neutrality of the underlying socio-cultural factors are almost negligible. Using the qualitative comparative analysis in the domain of fuzzy set analysis, we showed the presence of the impact of socio-cultural factors as a combination of conditions, where, according to the defined threshold of membership, we assess the presence of the impact of each socio-cultural factor. We find that socio-cultural factors, unlike descriptive statistical analysis, impact the structuring of industrial symbiosis networks less, but each socio-cultural factor has a significant impact on structuring. industrijska simbioza industrijsko simbiotsko omrežje analiza omrežij strukturiranje socio-kulturni dejavniki analiza mehkih množic disertacije true true false [U. Fric] Slovenski jezik Angleški jezik Doktorsko delo/naloga 2021-07-28 14:56:55 2021-07-28 14:56:55 2024-06-12 16:58:16 0000-00-00 00:00:00 2019 0 Nova Gorica 2019 Nova Gorica Publikacija izšla skupaj z elektronsko verzijo na CD-ROM-u; 291 str., [34] str. pril. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 316.334.23:338.1:502.131.1 1024784449 RAZ_Fric_Urska_i2019.pdf RAZ_Fric_Urska_i2019.pdf 1 AF79AE572DF5A5916EEE0A9B211E1C08 52d7e97bb43a455f8f51e870de7d5f6aff992bc94bd8c99e08b606c83ca348ff f7fc8679-2898-11ef-9c9e-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=8454 Fakulteta za uporabne družbene študije 0 0 0