Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena za uspešno prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje tega vedenja. Samopoškodbeno vedenje je pogosto način, s katerim mladostniki izražajo notranje stiske, kot so čustvena bolečina, stres, depresija ali težave z identiteto. Mladostniki, ki se ukvarjajo s samopoškodbenim vedenjem, pogosto niso sposobni obvladati svojih čustev ali se soočiti s svojimi težavami na druge načine. Vloga medicinske sestre se torej ne nanaša le na neposredno obravnavo mladostnikov, temveč vključuje tudi prepoznavanje širših dejavnikov, ki vplivajo na mlade in njihova dejanja. Namen raziskave je raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Cilji raziskave so ugotoviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem, predstaviti terapevtske pristope, ki so pri obravnavi mladostnikov najučinkovitejši, raziskati in preučiti najpogostejše dejavnike tveganj za samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih in raziskati znake (poškodb) na katere mora biti medicinska sestra pozorna pri prepoznavanju samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih. Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od februarja do marca 2025. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V deskriptivnem delu smo pridobili strokovno in znanstveno literaturo v domačem slovenskem in tujem angleškem jeziku. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem najpogostejše oblike opisujejo kot telesne poškodbe, predoziranje s prepovedanimi substancami in čustvene spremembe. Vloga medicinskih sester pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo, je predvsem poudarjena na pridobivanju zaupanja in ustrezni ne obsojajoči komunikaciji ter strokovni podpori. Zdravstveni delavci imajo pri takih mladostnikih izjemno pomembno vlogo, saj so največkrat prvi, ki navežejo stik z njimi in jim nudijo občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti, da se nam odprejo in povejo svoje notranje stiske. Razprava: Vloga medicinskih sester pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je zelo pomembna. Pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena ustrezen terapevtski pristop, ki omogoča hitro in strokovno pomoč. Poudarek je na empatiji in terapevtskem pogovoru. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so največkrat prve, ki prepoznajo znake in s hitrim ukrepanjem zagotovijo strokovno obravnavo. Najpogostejši dejavniki tveganj za nastanek samopoškodbenega vedenja so travmatske izkušnje iz otroštva, nizka samopodoba, prisotnost duševnih motenj ter socialni družinski dejavniki, kot so lahko zlorabe ali ločitev staršev. Medicinske sestre morajo biti še posebej pozorne na več znakov samopoškodbenega vedenja, kot so fizični znaki, vedenjski in čustveni. Najpogostejši so rezanje kože in udarjanje samega sebe, zažiganje delov kože in spremembe v vedenju. Vloga medicinske sestre pri takih mladostnikih je ključnega pomena, saj je vključevanje strokovnega multidisciplinarnega tima in svojcev v samo zdravljenje ključ za uspeh.
Ključne besede: medicinska sestra, mladostnik, samopoškodovanje, samopoškodbeno vedenje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 1971; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,14 MB)