1. Dejavniki tveganja in preprečevenje najpogostejših poškodb rokometaševTim Jerina, 2025, diplomsko delo Opis: Rokomet je atraktivna in hitra igra z žogo, pri kateri zaradi različnih elementov igre, telesnih kontaktov, eksplozivnih gibov in v nekaterih primerih tudi nesreče pride do
blažjih ali hujših poškodb. Vse te poškodbe so posledica različnih dejavnikov tveganja, zaradi katerih so igralci lahko odstotni iz igrišč več dni, mesecev ali v nekaterih primerih
tudi več kot eno leto. Dobro je poznati te dejavnike, ki se delijo na notranje in zunanje, ter zajemajo splošne igralne pogoje, kot sta igralna površina in dvorana, ter pogoje, na
katere lahko vplivajo sami igralci (primerna obutev, zaščitna oprema, igralna oblačila ter fizična in psihološka pripravljenost telesa). S poznavanjem tveganj za poškodbe se lahko igralci lažje osredotočijo na reševanje oziroma zmanjšanje pogostosti poškodb. Z različnimi preventivnimi programi in treningi lahko igralci izboljšajo telesno
pripravljenost in okrepijo posamezne mišične strukture, ki sodelujejo v igri. Moč telesa, stabilizacija, koordinacija, hitrost in vzdržljivost so za telo ključnega pomena med samim
trenažnim in tekmovalnim procesom, saj so v izbranih študijah opisovali pozitivne učinke tovrstnih preventivnih vadb in v zaključkih opisali razlike med igralci in igralkami, ki so
sledili preventivnim programom, in tistimi, ki programom niso sledili. V diplomskem delu smo opisali tudi priporočila in izbrali 10 najpogostejših in najučinkovitejših vaj za
rokometaše. V prihodnje bi bilo treba narediti še več takšnih študij, da bi res lahko zmanjšali nastanek poškodb. Omenjeni dejavniki torej izredno vplivajo na pojav poškodb
v rokometu, z ustreznim pristopom in kakovostnimi treningi pa lahko podaljšamo kariero rokometašev in rokometašic.
Ključne besede: rokomet, poškodbe, tveganje, telesna priprava, mentalna priprava
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 125; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023, diplomsko delo Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu.
Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2023; Ogledov: 12496; Prenosov: 107
Celotno besedilo (910,15 KB) |
3. |
4. |
