1. Primerjava programov cepljenja predšolskih otrok v sloveniji in po svetu ter stališče staršev v pomurski regiji glede obveznih cepljenj : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeEva Kosi, 2025, magistrsko delo Opis: Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov v boju proti nalezljivim boleznim, saj se z njim letno reši na milijone življenj. Ne zaščiti se le posameznika, temveč celotno skupnost. Obvezno cepljenje otrok v sodobnem času zbuja vedno več dvomov in vprašanj. V nekaterih državah so cepljenja otrok po zakonu obvezna, med njimi je tudi Slovenija, druge pa cepljenje zgolj priporočajo. Pristojne institucije si prizadevajo za zmanjšanje razlik med precepljenostjo otrok v razvitem svetu in državami v razvoju. Izvedena je bila eksplorativno-deskriptivna raziskava, z namenom raziskati in primerjati programe cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji in svetu ter spoznati, kakšno mnenje glede obveznih cepljenj imajo starši predšolskih otrok v Pomurski regiji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda literature, anketnega vprašalnika in intervjuja. Rezultati kažejo, da je med starši v Pomurju prisoten dvom v zvezi s stranskimi učinki, a je njihovo mnenje glede cepljenja pretežno pozitivno. Zaupanje v slovenski program cepljenja je v splošnem veliko. Cepljenje je pomemben preventivni ukrep, ki se izvaja že pri majhnih otrocih, da se čim prej minimalizira možnost stika s povzročitelji najhujših nalezljivih bolezni. Občutek obveze in odsotnosti izbire lahko sproži nasprotni učinek – tj. še večji odpor proti cepljenju.
Ključne besede: obvezna cepljenja, cepljenje otrok, predšolski otroci, programi cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Raziskovanje precepljenosti proti gripi pri zaposlenih v zdravstveni negiJan Rutar, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Cepljenje proti gripi predstavlja enega od ključnih preventivnih ukrepov za zaščito zdravstvenih delavcev in pacientov pred sezonskimi respiratornimi okužbami. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo in hkrati predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni na ranljive skupine pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost zdravstvenih delavcev, vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja cepljenosti v Sloveniji že več let nizka. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo precepljenosti zaposlenih v zdravstveni negi proti gripi, raziskati povezavo med cepljenostjo in obolevnostjo ter identificirati glavne ovire in motive za odločitev o cepljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 178 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih delovnih okolij, vključno s prehospitalnimi enotami, z urgentnimi službami in bolnišničnimi oddelki. Za analizo podatkov sta bila uporabljena opisna statistika in Fisherjev eksaktni test. Povezanost med cepljenostjo, obolevnostjo ter izbranimi delovnimi in organizacijskimi značilnostmi smo preverjali z neparametričnim pristopom, ki je primeren pri majhnih frekvencah v posameznih skupinah.
Rezultati: V sezoni 2024/2025 je bilo proti gripi cepljenih 11 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je za gripo zbolelo 6 % sodelujočih; med cepljenimi obolevnosti nismo zabeležili, vsi oboleli pa so bili iz skupine necepljenih zaposlenih. Najpogosteje navedeni razlogi za necepljenje so bili prepričanje o lastnem dobrem zdravstvenem stanju (63 %), dvom v učinkovitost cepiva (25 %) in skrbi glede varnosti cepljenja (15 %). Statistično značilne povezave med delovnim okoljem in cepljenostjo nismo potrdili (p = 0,72).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da precepljenost zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji ostaja bistveno pod priporočenimi vrednostmi. Ugotovitev, da med cepljenimi ni bilo obolelih, nakazuje možen zaščitni učinek cepljenja, vendar je interpretacija omejena zaradi majhnega deleža cepljenih in nizkega števila primerov obolevnosti. Nizka precepljenost je predvsem posledica osebnih prepričanj in zaznave tveganja, ne pa omejene dostopnosti cepljenja. Za izboljšanje stanja so potrebne celostne in ciljno usmerjene strategije, ki vključujejo sistemsko podporo, učinkovito strokovno komunikacijo in dejavno vlogo vodstva zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: gripa, cepljenje, zdravstvena nega, precepljenost, zdravstveni delavci.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 402; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Pojasnilna dolžnost pred cepljenjem proti COVID-19 : magistrsko deloJasmina Šokić, 2025, magistrsko delo Opis: Pojasnilna dolžnost zdravnika je dolžnost slednjega, da pacienta seznani z diagnozo, terapijo, načinom in prognozo zdravljenja ter posledicami opustitve zdravljenja. Je ključni element za zagotavljanje avtonomije pacienta – pojmovanje, da mora pacient sam sprejeti končno odločitev o načinu zdravljenja. Pri podajanju pojasnilne dolžnosti so pomembni sledeči elementi: celovitost, čas, obličnost, razumljivost, neposrednost podajanja, obseg in kontinuiranost. Naloga pojasnjevanja je vedno na strani zdravnika, zatorej pacientova nezainteresiranost ali predznanje ne moreta biti razlog za neizvedbo. Kljub temu pa je zakonodajalec, zaradi diverzitete življenjskih okoliščin, predvidel tudi primere, kjer se akt pojasnilne dolžnosti lahko opusti. Krizne razmere, kot smo jim bili priča v časi COVID-19 pandemije, so močno vplivale na segmente zdravstvene obravnave. Z namenom predstaviti literaturo, sodno prakso in zakonodajo na področju pojasnilne dolžnosti ter preučiti ovire pri njenem izvajanju med epidemijo, teoretični del temelji na pregledu zakonodaje, normativni analizi in primerjalni študiji slovenske in evropske zakonodaje. V empirični del pa je vključena eksplorativna raziskava z uporabo ankete, ki preverja dejansko stanje izvajanja pojasnilne dolžnosti pred cepljenjem proti COVID-19. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti v izvajanju pojasnilne dolžnosti, kar odpira možnosti za izboljšave in prilagoditve v prihodnosti. Raziskava izpostavlja, da je v kriznih razmerah potrebno poiskati ravnovesje med pravico do obveščenosti in hitrim ukrepanjem za zaščito javnega zdravja, ter predlaga konkretne izboljšave za prihodnje krizne situacije.
Ključne besede: COVID-19, cepljenje, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija pacienta
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 751; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,37 MB) |
4. Sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezniNeja Snoj, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Otroške bolezni kljub razvoju medicine še vedno predstavljajo pomemben izziv v zdravstveni oskrbi otrok. Namen raziskave je bil proučiti sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezni ter ugotoviti, kako starši dojemajo pomen preventive, cepljenja, digitalnih zdravstvenih storitev in interdisciplinarne obravnave. Cilj naloge je bil tudi ugotoviti, katere dejavnike starši prepoznavajo kot ključne za zdrav razvoj otrok in s katerimi izzivi se srečujejo pri dostopu do sodobne zdravstvene oskrbe.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 100 staršev otrok različnih starostnih skupin. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike. Anketa je zajemala vprašanja o njihovih stališčih do preventive, uporabe digitalnih storitev, cepljenja in interdisciplinarnega pristopa v zdravstveni oskrbi otrok.
Rezultati: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da starši največji pomen pripisujejo higieni, zdravi prehrani, gibanju in cepljenju. Uporaba digitalnih storitev, kot sta telemedicina in e-zdravje, je še vedno razmeroma majhna, čeprav jih anketiranci prepoznavajo kot koristne. Glavne ovire so pomanjkanje informacij, slaba tehnična podpora in odsotnost osebnega stika. Večina staršev meni, da je za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok ključno sodelovanje različnih strokovnjakov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da starši veliko pozornosti namenjajo klasičnim oblikam preventive, kot so higiena, prehrana in cepljenje. Poleg tega menijo, da bi bilo treba več vlagati v zdravstveno opismenjevanje, izboljšati dostop do digitalnih zdravstvenih storitev in okrepiti sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Za boljšo oskrbo otrok v prihodnje je pomembno, da vsi – starši, šole in zdravstveni delavci – sodelujejo in se osredotočijo na celostno in dostopno obravnavo otrok.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja otrok, digitalne zdravstvene storitve, preventivni pregledi, osebna higiena otrok, cepljenje otrok, vloga staršev
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2025; Ogledov: 839; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s hpv : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeNataša Žalar, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužbe in njenih posledic je cepljenje. Potencial cepiva v veliki meri ostaja neizkoriščen, saj je stopnja precepljenosti v Sloveniji prenizka. Višja ozaveščenost ljudi o pomenu cepljenju proti okužbi s HPV pomembno vpliva na višjo precepljenost. Srednješolci si lahko s pravim znanjem povečajo možnost za pravilne odločitve, zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti, kakšna je ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je oblikovan na podlagi pregleda literature. Raziskovalni vzorec zajema 264 srednješolcev Gimnazije Ormož. Rezultati: V raziskavi 59,8 % srednješolcev navaja, da so cepljeni proti okužbi s HPV, vendar se precepljenost razlikuje glede na spol. Večina srednješolcev se zaveda, da HPV povzročajo okužbe spolovil in rodil, vendar se jih izrazito malo zaveda, da povzročajo tudi okužbe zadnjika in ustnega dela žrela. Srednješolci so premalo seznanjeni s prenosom okužbe in učinkovitimi metodami preprečevanja okužbe ter namenom cepljenja proti okužbi s HPV. Več kot tretjina srednješolcev ne ve, da se proti okužbi s HPV lahko cepijo ženske in moški. Pomembne razlike v ozaveščenosti so med srednješolci moškega in ženskega spola ter cepljenimi in necepljenimi srednješolci. Razprava in zaključek: Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV ni ustrezno. Več kot polovica srednješolcev nima dovolj informacij o cepljenju in več kot polovica srednješolcev je izrazilo željo po dodatnih informacijah. Ugotovitve raziskave so koristne za nadaljnje načrte promocije cepljenja proti okužbi s HPV.
Ključne besede: ozaveščenost, srednješolci, cepljenje, HPV
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 1212; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,96 MB) |
6. Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeNataša Žalar, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužbe in njenih posledic je cepljenje. Potencial cepiva v veliki meri ostaja neizkoriščen, saj je stopnja precepljenosti v Sloveniji prenizka. Višja ozaveščenost ljudi o pomenu cepljenju proti okužbi s HPV pomembno vpliva na višjo precepljenost. Srednješolci si lahko s pravim znanjem povečajo možnost za pravilne odločitve, zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti, kakšna je ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je oblikovan na podlagi pregleda literature. Raziskovalni vzorec zajema 264 srednješolcev Gimnazije Ormož. Rezultati: V raziskavi 59,8 % srednješolcev navaja, da so cepljeni proti okužbi s HPV, vendar se precepljenost razlikuje glede na spol. Večina srednješolcev se zaveda, da HPV povzročajo okužbe spolovil in rodil, vendar se jih izrazito malo zaveda, da povzročajo tudi okužbe zadnjika in ustnega dela žrela. Srednješolci so premalo seznanjeni s prenosom okužbe in učinkovitimi metodami preprečevanja okužbe ter namenom cepljenja proti okužbi s HPV. Več kot tretjina srednješolcev ne ve, da se proti okužbi s HPV lahko cepijo ženske in moški. Pomembne razlike v ozaveščenosti so med srednješolci moškega in ženskega spola ter cepljenimi in necepljenimi srednješolci. Razprava in zaključek: Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV ni ustrezno. Več kot polovica srednješolcev nima dovolj informacij o cepljenju in več kot polovica srednješolcev je izrazilo željo po dodatnih informacijah. Ugotovitve raziskave so koristne za nadaljnje načrte promocije cepljenja proti okužbi s HPV.
Ključne besede: ozaveščenost, srednješolci, cepljenje, HPV
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 1323; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Stališča in dejavniki, ki vplivajo na oklevanje glede cepljenja med fizioterapevtiJanko Novak, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Cepljenje je najbolj varen, zanesljiv in učinkovit ter pogosto tudi najcenejši način preprečevanja nalezljivih bolezni. Glavni cilj cepljenja je zaščititi posameznika pred nalezljivo boleznijo in preprečiti epidemije. Nenaklonjenost cepljenju lahko izhaja iz različnih razlogov, kot so strah pred neželenimi učinki ter zavajajoče informacije o cepivih in postopku cepljenja. Zakon o nalezljivih boleznih predpisuje obvezna in priporočena cepljenja tudi za zdravstvene delavce.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo metod deskripcije, analize in sinteze. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 160 slovenskih fizioterapevtov. Podatki so bili analizirani s programom SPSS in tabelarno prikazani s pomočjo Microsoft Office Excela.
Rezultati: S trditvijo, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita pred določenimi nalezljivimi boleznimi, se strinja 50,3 % slovenskih fizioterapevtov. Fizioterapevti znanje o cepljenju večinoma pridobivajo od strokovnjakov, kot so zdravniki, medicinske sestre in mikrobiologi, kar je potrdilo 58,5 % anketirancev. Poleg pridobivanja znanja in informacij o cepljenju ter cepivih kar 54 % slovenskih fizioterapevtov najbolj zaupa strokovnjakom.
Razprava: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so mlajši fizioterapevti in tisti, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva, bolj naklonjeni cepljenju, kar lahko pripišemo njihovi večji izpostavljenosti najnovejšim medicinskim informacijam in smernicam. Strah pred možnimi neželenimi učinki po cepljenju nima največjega vpliva na oklevanje glede cepljenja pri fizioterapevtih. Največji delež anketirancev najbolj zaupa strokovni literaturi in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s cepljenjem. Ta ugotovitev je v skladu s pričakovanji.
Ključne besede: cepljenje, cepiva, fizioterapevti, odnos do cepljenja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 1372; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. |
9. Svetovanje staršem otrok, ki jim pripada zaščita s palivizumabom proti respiratornemu sincicijskemu virusuJerneja Štinek, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj bolezni spodnjih dihal pri otrocih do prvega leta starosti, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Med najbolj ogrožene spadajo nedonošenčki, otroci s prirojenimi srčnimi napakami in otroci s kronično pljučno boleznijo. Ker učinkovitega zdravljenja ni, so najpomembnejši zaščitni ukrepi, med katere spadajo izolacija in umivanje rok ter možnost pasivne zaščite najbolj ogroženih otrok s palivizumabom, ki je na razpolago tudi v Sloveniji.
Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna tehnika zbiranja podatkov. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuvali smo starše otrok s t. i. ljubljanskega seznama, ki so med letoma 2017 in 2022 za svojega otroka zavrnili zaščito s palivizumabom.
Rezultati: Analizirali smo 12 intervjujev (60 % vseh staršev, ki so zavrnili zaščito s palivizumabom). Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da tretjina intervjuvancev zavrača vsa cepljenja, drugi pa glede cepljenja oklevajo. Najpogostejši razlogi za zavrnitev zaščite s palivizumabom so bili nezaupanje v zdravilo, njegovo učinkovitost in stranske učinke, pomanjkanje informacij glede zdravila ter napačna ocena bolezni. Starši so v procesu zaščite s palivizumabom občutili strah, nelagodje, nemoč in občutek siljenja v poseg. Ugotovljeno je bilo, da so starši pri odločitvi glede odobritve pasivne zaščite za svojega otroka največkrat pogrešali podrobnejše informacije, predvsem pojasnila glede sestave in stranskih učinkov zdravila.
Razprava: Čeprav sorazmerno malo staršev zavrne zaščito s palivizumabom za svojega otroka, bi se z ugotavljanjem vzrokov in posledično s pravimi ukrepi dalo izboljšati zaščito otrok pred hudim potekom okužbe z RSV. Največkrat bi starše glede zaščite prepričalo boljše sporazumevanje zdravstvenih delavcev in s tem boljše ter popolnejše informacije glede samega zdravila. Medijska izpostavljenost RSV in posledic bolezni, ki jo virus povzroča najmlajšim otrokom, bi staršem, ki oklevajo glede zaščite s palivizumabom, olajšala odločitev.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, bronhiolitis, palivizumab, cepljenje, pasivna zaščita, oklevanje pri cepljenju, zavračanje cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 1893; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,05 MB) |
10. Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenju : magistrsko deloZarja Bregant, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 2592; Prenosov: 62
Celotno besedilo (575,08 KB) |
