Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost okluzijske vadbe na rehabilitacijo mišično-skeletnih poškodb – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Žan Uran, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: okluzijska vadba je oblika vadbe, ki se je v zadnjih letih izkazala za učinkovito v zgodnji fazi rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. V zadnjem času se je poslužuje vedno več fizioterapevtov in kineziologov. Naš namen je bil raziskati učinkovitost okluzijske vadbe na uspešnost rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. Metode: izvedli smo kvalitativno vsebinsko analizo in uporabili naslednje raziskovalne metode: metodo klasifikacije, deskripcije, kodiranja, komparacije, kompilacije in analize. Raziskave smo izbrali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji prek sistema PRISMA. Uporabljena literatura v večini ni starejša od 10-ih let, napisana je v nam razumljivem jeziku. V empirični del smo vključili 6 raziskav, ki so vključevale okluzijsko vadbo tekom rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb ramena, komolca, zapestja, kolena, Ahilove tetive in gležnja. Rezultati: ugotovili smo, da ima okluzijska vadba ugoden vpliv na zmanjšanje bolečine po operaciji/poškodbi (Jack idr. 2022; Fan idr. 2023), ohranja mineralno kostno gostoto in mišično maso (Jack idr. 2022), izboljša mišično moč in omogoča hitro vračanje optimalne funkcije prizadetega uda (Jack idr. 2022; Fan idr. 2023; McGinniss idr. 2022; Karanasios idr. 2023; Killinger idr. 2019; Bentzen idr. 2024). Je tudi učinkovito orodje pri konzervativnih načinih zdravljenja ruptur tetiv (Bentzen idr. 2024). Killinger idr. (2019) so ugotovili, da okluzijska vadba v kombinaciji s submaksimalno everzijo in dorzalno fleksijo skočnih skleov statistično pomembno vpliva na aktivacijo m. tibialis anterior, medtem ko niso dokazali statistično pomembnega vpliva na aktivacijo m. fibularis longus, pomembno vpliva tudi na zmanjšano nasičenost muskulature s kisikom (SmO2). Razprava: ugotovili smo, da igra okluzijska vadba ključno vlogo pri zgodnji rehabilitaciji različnih mišično-skeletnih poškodb.
Ključne besede: okluzijska vadba, mišično-skeletne poškodbe, rehabilitacija mišično-skeletnih poškodb, dosedanji pristopi pri zdravljenju, aktivna populacija
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Najpogostejše poškodbe rokometašev
Anže Dolničar, 2023, diplomsko delo

Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu.
Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2023; Ogledov: 12496; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (910,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh