2.
Problematika prenosa kmetije na mladega prevzemnikaŠpela Gorše, 2019
Abstract: Potreba po proizvodnji hrane v svetu se dandanes skupaj z rastjo prebivalstva ves čas povečuje, zato je kmetijstvo ena temeljnih dejavnosti za obstoj prebivalstva. Kmetije se najpogosteje prenašajo znotraj družin (t. i. družinske kmetije), a tudi v Sloveniji se - podobno kot v drugih razvitih državah - prevzemi kmetij zmanjšujejo. Zaradi tega je izredno pomembno, da kmetijstvu namenimo posebno varstvo in skrb. Kmetijstvo namreč spada med tista področja delovanja države, ki je odločanje in sprejemanje pravnega reda v največji meri prepustilo skupnim ustanovam in organom Evropske unije. Večina zakonodaje tako nastaja v Svetu in Evropskem parlamentu na predlog Evropske komisije, z njo pa se dnevno srečujejo državni uradniki, politiki ter kmetje in njihovi predstavniki. Povezovanje z EU in ostalimi državami članicami je tako ključnega pomena za zagotovitev zadostne in kakovostne hrane. Mladi prevzemniki kmetij največkrat prevzamejo kmetijo prednika z dedovanjem. Dedovanje kmetijskih gospodarstev pa pri nas ureja poseben zakon, s katerim skuša država preprečiti drobitev zaščitenih kmetij, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Za zagon kmetijske dejavnosti pa so mladim prevzemnikom kmetij v zelo veliko pomoč tudi subvencije EU. Pri vsem tem pa se nam poraja tudi vprašanje, ali so javnopravne omejitve prenosa kmetijskih zemljišč morda vseeno prestroge ter preveč posegajo v ustavnopravne pravice: v temeljno človekovo pravico - lastninsko pravico, zapustnikovo svobodno voljo razpolaganja s premoženjem ter prost pretok kapitala.
Found in: osebi
Published: 16.07.2019; Views: 2702; Downloads: 175
Fulltext (1,02 MB)