Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanju
ALJA ŽIBRET BOŽIČ, 2025, not set

Abstract: Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo. Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Keywords: PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Published in ReVIS: 15.10.2025; Views: 709; Downloads: 19
.pdf Full text (5,97 MB)

2.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica : diplomska naloga
Alja Žibret Božič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Keywords: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 2209; Downloads: 75
.pdf Full text (1,43 MB)
Search done in 0.04 sec.
Back to top