Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv komasacije na razvoj podeželja
Blaž Jaklič, 2017

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen vpliv komasacije na razvoj podeželja, na primeru občine Ribnica. Komasacija je beseda, ki izhaja iz latinske besede "commassare", kar pomeni nekaj zbirati v maso. Zemljišča na določenem območju se lahko združijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak lastnik dobi čim bolj zaokroženo zemljišče. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, kot tudi gozdovi, nepozidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju in tudi naprave na teh zemljiščih. Komasacijo po namenu delimo na: komasacijo kmetijskih zemljišč, komasacijo stavbnih zemljišč in komasacijo za določanje gradbenih parcel obstoječim objektom. Po obliki izvedbe pa jo delimo na pogodbeno in upravno komasacijo. Pogodbena komasacija je tista, k se izvedbe na podlagi pogodbe vseh lastnikov, upravna pa tista, ki se izvede na podlagi izdane odločbe v upravnem postopku in se z njo strinja najmanj 67 % lastnikov zemljišč oz. udeležencev. Poleg zaokrožitve posesti je naloga komasacij kmetijskih zemljišč tudi vzpostavitev nove mreže poti, ki predstavljajo optimalen dostop od kmečkih gospodarstev do obdelovalnih parcel, in ureditev vodnega režima. Izvedba komasacijskega postopka hkrati pomeni tudi pomemben prispevek k obnovi zemljiškega katastra. Ker je Slovenija od 1. 5. 2004 članica Evropske unije (v nadaljevanju EU), se mora držati določil zakonodaje in smernic EU. To velja tudi za področje urejanja kmetijskih zemljišč, kamor sodi tudi komasacija. Tudi v Republiki Sloveniji se je, tako kot v Evropi, izvedlo več komasacijskih postopkov, med drugim tudi na območju Občine Ribnica, kjer je veliko kmetijskih površin, na katerih so gozdovi, njive in travniki. Občina Ribnica je po letu 2000 začela s postopki komasacije zemljišč. V letu 2001 so se oblikovala tri komasacijska območja, in sicer Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas, nato pa sta sledili še komasacijski območji Sajevec in Bukovica. Za vsa komasacijska območja je bila investitor Občina Ribnica. Vsi komasacijski postopki so bili do leta 2013 uspešno zaključeni. Na podlagi izvedene lastne raziskave za komasacijski območji Sajevec in Bukovica je bilo ugotovljeno, da sta bili komasaciji na teh območjih uspešni, saj se je pri tem velikost parcele znotraj komasacijskega območja povečala za 43 %, s tem pa se je število parcel na tem območju zmanjšalo za povprečno 46 %. Opažena je bila rahla rast bruto dodane vrednosti (v nadaljevanju BDV) na teh območjih, ki odraža prihodke na kmetiji z odštetimi vsemi spremenljivimi stroški. Povprečna rast BDV-ja za leti 2015 in 2016 je bila 8 %. Interesa za nakup oz. investiranje v zemljišča na teh območjih praktično ni bilo, saj območji ležita na zaščitenem območju Nature 2000. Raziskava je tudi pokazala, da na teh območjih prav tako ni mladih družin, ki bi se lahko preživljale samo s prihodki iz kmetijske dejavnosti. Iz raziskave tudi izhaja, da je starostna struktura lastnikov kmetij višja od 40 let, največ lastnikov kmetij je celo starejših od 60 let. Večina od njih ima naslednika za delo na kmetiji. Po vzoru nemških dežel bi bilo smiselno v Slovenji oblikovati komasacijske urade, ki bi imeli nalogo s pomočjo komasacije oblikovati celovito prenovo podeželja, saj bi se s tem več mladih družin, ki zdaj bivajo v mestih, odločilo za bivanje na podeželju.
Found in: osebi
Keywords: komasacija, podeželje, investiranje, evropska sredstva, razvojni projekti, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2996; Downloads: 136
.pdf Fulltext (1,78 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top