Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
Biomehanika fascije ter njena vloga pri zaznavanju bolečine
Fatima Adilovci, 2021

Abstract: Uvod in namen: Fascijo opisujemo kot trodimenzionalno mrežasto tkivo, sestavljena iz kolagena in elastina. Fascija pritrjuje, stabilizira, daje moč ter ločujejo mišice. Poznamo različne fizioterapevtske pristope pri obravnavi fascij. Namen diplomske naloge je na podlagi pregleda literature predstaviti biomehaniko fascij in vlogo fascij pri zaznavanju bolečine v mišično-skeletnem sistemu. Metode: Literaturo smo iskali po podatkovnih zbirkah Cobiss, PubMed in Google Scholar. Uporabljali smo raziskovalne zaključke, objavljene po letu 2010. Ob tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Fascije delujejo kot prenosniki sil. Različne patološke spremembe fascij so vzrok bolečin ter vplivajo na prožnost fascij in spremenijo njeno funkcijo v telesu. Raziskave potrjujejo pozitivno učinkovitost fascijalnih tehnik kot dodatne terapije. Uporabnost: Predstavitev biomehanike fascije in sodobnih pristopov na podlagi strokovne in znanstvene literature za obravnavo nastalih patoloških sprememb na fasciji oziroma zaradi fascije. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, primeren vzorec in možnosti ponovitve študije.
Found in: osebi
Keywords: fascija, fascijalna bolečina, biomehanika fascije
Published: 28.05.2021; Views: 1095; Downloads: 141
.pdf Fulltext (1,28 MB)

22.
BOLEČINA V KRIŽU PRI MLADOSTNIKIH
Anja Bajda, 2021

Abstract: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Found in: osebi
Keywords: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Published: 30.06.2021; Views: 1869; Downloads: 221
.pdf Fulltext (2,95 MB)

23.
Vpliv stabilizatorjev na bolečino v križu pri plesalcih
Zala Fuchs, 2021

Abstract: BvK lahko prizadene vsakega, ne glede na starostno obdobje ali spol. Bolečine lahko nastajajo zaradi poškodbe, pogostejše patologije pa so posledica nepravilne drže in zmanjšanega mišičnega tonusa. V športu nastajajo najpogosteje poškodbe spodnjih udov in ledvenega predela med treningi v glavnem delu sezone, ne glede na šport. Pri športih, ki vključujejo komponento fleksibilnosti v kombinaciji z eksplozivnimi gibi in veliko ponovitvami, pogosto nastane kronična oblika BvK. Zaradi fleksibilnosti se pri plesu BvK pojavi že v zelo zgodnjih letih. Že otroci in mladostniki začnejo s telesno prezahtevnimi treningi, kar predstavlja za mišice velik napor. Zaradi težavnosti in količine teh že mladi dobivajo poškodbe. Na začetku so te manjše, a brez zdravljenja in primerne razporeditve treningov, na dolgi rok povzročijo kronične težave. Zaradi prisilne plesne drže nastane anteriorni nagib medenice in tog ledveni predel, kljub temu da so vretenca v drugih ravneh precej fleksibilna. Težave bi bilo moč preprečiti s pravilno prilagojenim programom treninga, ki bi plesalcem že v mladih letih omogočal pripravo telesa na takšno vrsto napora. Dokazano je, da vključitev stabilizacijske vadbe v redni proces treninga posameznika pozitivno vpliva na preprečevanje BvK. Optimalna telesna pripravljenost nastanek poškodb prepreči in se tako izognemo povečani količini stresa ob poškodbi. BvK je lahko za plesalca težko psihično breme, saj je rehabilitacija kronične BvK lahko dolgotrajna, kar velja tudi za odsotnost s treningov, nastopov in tekmovanj. Z ozaveščanjem pomembnosti redne stabilizacijske vadbe pozitivno vplivamo na psihološko in telesno korist za plesalca.
Found in: osebi
Keywords: Bolečine v križu, ples, poškodba, stabilizacija trupa, stabilizacijske vaje
Published: 30.09.2021; Views: 1209; Downloads: 97
.pdf Fulltext (570,06 KB)

24.
Vpliv naklona medenice na kronično bolečino v križu
Sebastjan Drobne, 2021

Abstract: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Found in: osebi
Keywords: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Published: 19.10.2021; Views: 1162; Downloads: 87
.pdf Fulltext (507,44 KB)

25.
Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepa
Ana Ponebšek, 2021

Abstract: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Found in: osebi
Keywords: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Published: 16.11.2021; Views: 1104; Downloads: 192
.pdf Fulltext (714,20 KB)

26.
Vpliv psihosocialnih dejavnikov na bolečino v križu
Lara Pančur, 2022

Abstract: Bolečina v križu (BvK) je velik problem sodobne družbe, saj prizadene skoraj vsakega človeka vsaj enkrat v življenju. Nespecifična BvK nima točno določenega vzroka za nastanek in se pogosto razvije v kronično. Ker vzrok ni znan, lahko na podlagi nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja ugotovimo, kateri posamezniki so bolj nagnjeni k razvoju kronične oblike. Pacienti, ki imajo slabše psihično zdravje, trpijo za depresijo, psihičnim stresom, somatizacijo in strahom, so bolj dovzetni za razvoj nespecifične BvK. Pomemben vpliv imata tudi posameznikovo delovno in socialno okolje. Bolj kot je posameznik nezadovoljen s socialnim segmentom svojega življenja, večja je verjetnost, da bo razvil kronično BvK. Z zavedanjem o vplivu psihosocialnih dejavnikov na BvK moramo fizioterapevtsko obravnavo temu primerno oblikovati. Ker je obravnava kroničnih pacientov kompleksna in zahtevna, so se razvili različni multidisciplinarni pristopi. Novejši pristopi, ki temeljijo na biopsihosocialnem modelu (BPSM) in obravnavajo pacienta holistično, dosegajo boljše rezultate od konvencionalnih obravnav. Pri vsakem pacientu z nespecifično BvK moramo biti pozorni na psihosocialne dejavnike tveganja. Le tako bo lahko naša fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna.
Found in: osebi
Keywords: Nespecifična bolečina v križu, psihosocialni dejavniki, biopsihosocialni model.
Published: 03.02.2022; Views: 1004; Downloads: 112
.pdf Fulltext (531,21 KB)

27.
Ugotavljanje primerne kinezioterapije za starejše odrasle
Patricia Jerman, 2022

Abstract: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja. Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Found in: osebi
Keywords: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Published: 05.05.2022; Views: 903; Downloads: 91
.pdf Fulltext (703,71 KB)

28.
FIZIOLOŠKI ODZIVI NA HIDROTERAPIJO PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI KORONARNEGA BOLNIKA
Roman Šiler, 2022

Abstract: Število srčnožilnih bolezni strmo narašča, saj po ocenah vsako leto umre 12 milijonov ljudi, predvsem v državah v razvoju. Zaradi naraščajočega bremena teh bolezni postaja koronarna srčna bolezen glavni vzrok srčnih operacij po vsem svetu. Raziskave o koristih vadbe za zdravje srca in ožilja ter presnovo so obsežne in preverljivo dokumentirane. Vendar takšna vadba morda ni primerna za posameznike s spremljajočimi ortopedskimi ali mišičnoskeletnimi omejitvami, prekomerno težo ali drugimi zdravstvenimi težavami. Vadba v vodi je zato lahko privlačna alternativa vadbi na kopnem za doseganje trdnejšega zdravja in telesne pripravljenosti pri teh skupinah pacientov. Čeprav je plavanje priljubljena oblika vadbe v vodi, zahteva posebne spretnosti in jo pogosto izvajamo z intenzivnostjo, ki je pri koronarnih pacientih morda ni mogoče varno predpisati. Kot ustrezna alternativa je bila zato predlagana pokončna vadba v vodi, vendar je presenetljivo malo znanega o učinkih pokončne vadbe v vodi za izboljšanje srčnožilnega sistema. Omejeni dokazi proučenih raziskav hidro gimnastike kažejo, da lahko redna vadba v globoki ali plitvi, termonevtralni vodi ugodno vpliva na kardiorespiratorno zmogljivost, moč, avtonomno regulacijo srca, vaskularno funkcijo, aktivacijo endotelijskih celic, hemostazo, vnetje nizke stopnje, neuro humoralno aktivacijo in kakovost življenja. Aerobna kapaciteta je najboljši kazalnik preživetja in tveganja za srčnožilno umrljivost. Čeprav ima maksimalna aerobna kapaciteta pomembno genetsko komponento in nanjo vpliva proces staranja, jo lahko znatno izboljšamo s treningom pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, kar so raziskave tudi dokazale. Hidro gimnastika mora tako, poleg aerobnih vaj, ki so še vedno „zlati standard“ v rehabilitaciji koronarnih pacientov, vključevati tudi vaje za povečanje moči. Ugotovili smo, da imajo raziskave kar nekaj omejitev, ki se nanašajo na pomanjkljivo zasnovo raziskave, manjše število udeležencev, razlike med skupinami, ki onemogočajo randomizacijo, različno trajanje raziskav in spolno pristranskostjo. Prav tako so končne ugotovitve raziskav izključno veljale za klinično stabilne paciente z nizkim tveganjem, s stabilnim sinusnim ritmom, z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, brez okvare srčne zaklopke, ki narekuje specifično zdravljenje, ali hujša stopnja obstruktivne pljučne bolezni. Uspešnost hidrogimnastike omogoča ponovne zmožnosti opravljanja dnevnih opravil, večjo vitalnosti, boljše splošno počutje in večjo voljo do življenja, ki lahko zopet postane aktivno.
Found in: osebi
Keywords: Kardiološka rehabilitacija, fiziološki učinki, hidroterapija, hidrogimnastika, kronično srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen
Published: 12.05.2022; Views: 847; Downloads: 135
.pdf Fulltext (988,15 KB)

29.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKE
Karmen Novak Hren, 2022

Abstract: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Found in: osebi
Keywords: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Published: 06.07.2022; Views: 946; Downloads: 84
.pdf Fulltext (945,90 KB)

30.
Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemije
Urban Krupenko, 2022

Abstract: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Found in: osebi
Keywords: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Published: 13.09.2022; Views: 553; Downloads: 51
.pdf Fulltext (1015,46 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top