Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ali so pripadniki »nemško govoreče« etnične skupnosti v Sloveniji narodna manjšina?
Laura Strašek, 2021

Abstract: V diplomskem delu želimo predstaviti pojem narodnih manjšin ter podrobno opredeliti status nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Osredotočili se bomo na vprašanje, ali lahko nemško govorečo etnično skupnost v Sloveniji štejemo pod pojem ‘narodna manjšina’ ali pa ima morda drugačen status. Ugotoviti želimo, katere pravice ji pripadajo in v kakšnem obsegu ter v čem se njihov položaj razlikuje od položaja ustavnopravno priznanih avtohtonih narodnih manjšin, kot sta madžarska in italijanska avtohtona narodna manjšina. Pri primerjavi se bomo osredotočili na položaj narodnih manjšin na slovenskem ozemlju in ga primerjali s položajem in statusom nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Dotaknili se bomo tudi zgodovinskega položaja nemške narodne manjšine v Sloveniji in tudi njenega položaja danes. Podrobno bomo analizirali manjšinske pravice, ki pripadajo nemški narodni skupnosti, in njihov obseg. Izpostavili bomo pravice, za katere se nemška narodna manjšina v Sloveniji bori že vrsto let, in pa tudi manjšinske pravice, za katere menimo, da niso uveljavljene v celoti. Zaobjeli bomo ustavnopravno področje manjšinskega varstva in tudi manjšinsko varstvo v okviru raznih mednarodnih organizacij, kot so OZN, Svet Evrope, Evropska unija in OVSE.
Found in: osebi
Keywords: etnična manjšina, narodna manjšina, Nemci, manjšinske pravice, skupnost
Published: 28.06.2022; Views: 768; Downloads: 133
.pdf Fulltext (668,31 KB)

2.
Sodniški mandati
Laura Strašek, 2023

Abstract: Sodstvo predstavlja eno izmed treh vej oblasti, ki se medsebojno nadzorujejo, omejujejo, sodelujejo in izvajajo sistem zavor in ravnovesij. V pravni in demokratični državi ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Posamezniku lahko sodi le naraven, nepristranski in neodvisen sodnik, ki je izbran po zakonskih pravilih in sodnem redu. V tem magistrskem delu bomo pregledali razvoj slovenskega sodstva od marčne revolucije do danes in preučili, kako na sodstvo vpliva načelo delitve oblasti in načelo enotnosti oblasti, ki je veljalo v času Jugoslavije. Obdelali bomo zgodovinske očiščevalne ukrepe, značilnosti in probleme lustracije ter kako se je lustracija izvedla v Sloveniji in v izbranih evropskih državah. V nadaljevanju bomo pogledali današnjo slovensko ureditev mandatov rednih in ustavnih sodnikov. Osredotočili se bomo na postopek imenovanja na sodniško funkcijo in njeno prenehanje ter na sodnikove pravice, dolžnosti in omejitve. V zadnjem delu bomo raziskali ureditve mandatov rednih in ustavnih sodnikov v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Makedoniji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Srbiji in Španiji. Na podlagi ugotovljenih podatkov bomo izvedli primerjalno analizo ureditve rednih in ustavnih sodniških mandatov v naštetih evropskih državah. Ugotovili bomo, ali so si evropske države glede ureditve sodniških mandatov v bistvenem podobne ali pa med njimi obstajajo kakšne večje razlike.
Found in: osebi
Keywords: sodstvo, sodna veja oblasti, sodišče, sodnik, sodniški mandat, mandat
Published: 25.03.2024; Views: 41; Downloads: 4
.pdf Fulltext (1,12 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top