1.
Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?Marko Šerbel, 2021
Abstract: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Found in: osebi
Keywords: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Published: 04.02.2022; Views: 719; Downloads: 65
Fulltext (1,47 MB)
