1. Prostorsko načrtovanje in pravica do zdravega življenjskega okolja - primer vojaškega vadiščaMihaela Smrdel, 2017 Abstract: Vsaka gradnja objektov, infrastrukture ali drugi posegi v prostoru morajo biti predhodno ustrezno načrtovani. Slednje mora biti izvedeno po predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo. Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu, pri tem pa ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin, katerim je tudi dana odgovornost,da s pripravo prostorskih načrtov zaščitijo svoje prebivalce pred neželenimi posegi v prostor. Takšni posegi bi lahko imeli negativne posledice in obenem pomenili grob poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja, v primeru nujnih infrastrukturnih posegov pa je potrebno predvideti vse ukrepe za omilitev negativnih posledic. Posegi v prostor lahko pomenijo javno korist, obenem pa lahko močno prizadenejo okolje in posameznika, ki v tem okolju živi. Ključno dilemo postavlja vprašanje, ali sov postopkih sprejemanja prostorskih načrtov v zakonodaji že ustrezno urejene pravne norme in mehanizmi, da lahko učinkovito zaščitijo človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Proces sprejemanja prostorskega načrta omogoča zainteresirani javnosti seznanitev s postopkom in podajanje pripomb ter pobud.Osrednja tema naloge je prikazati, kako je zavarovana pravica do zdravega življenjskega okolja že v postopku samega prostorskega načrtovanja in ugotoviti, ali je slednje mogoče doseči s sodelovanjem občanov ter nosilcev urejanja prostora. Uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja je analizirano na primeru sprejema državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Za kakovost življenja prebivalcev je varovanje okolja in zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja v okviru postopka prostorskega načrtovanja izjemnega pomena.
Found in: osebi
Keywords: pravica do zdravega življenjskega okolja, čezmerna obremenitev okolja
Published: 16.08.2018; Views: 2113; Downloads: 147
 Fulltext (751,43 KB) |
2. Formalna dokazna pravilaMihaela Vratarič, 2017 Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen potek dokazovanja v kazenskem postopku v Sloveniji, s poudarkom na načelih dokazovanja, dokaznih sredstvih, izločanju nezakonitih dokazov ter sankcioniranju kršitev. Kazenski postopek je obremenjen z nerazrešljivim protislovjem, saj želi na kontradiktoren način priti do resnice. Potrebno je poudariti, da ima kazenski postopek za javnost ogromen simbolni pomen, saj preko pravičnosti kazenskega postopka javnost doživlja pravnost svoje države in vladavino prava v njej. Dokazovanje je zahtevno procesnopravno opravilo, saj združuje uporabo dejanskih ugotovitev in pravnih norm ter obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov. Dokazovanje je eno izmed ključnih dejanj celotnega kazenskega postopka, zato je zelo pomembno, da so vsi dokazi pridobljeni zakonito ter da pri odkrivanju kaznivih dejanj ni prišlo do kršenja človekovih pravic.
Found in: osebi
Keywords: kazenski postopek, dokazi, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3056; Downloads: 177
Fulltext (591,01 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007Mihaela Rudar Neral, 2013 Abstract: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko
je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU.
Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi
Slovenija.
Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi
regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za
denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje
in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v
podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna
in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno
analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil
dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih
podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med
regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu
EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva,
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno
okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu
evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število
podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli
ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Found in: osebi
Keywords: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Published: 27.07.2021; Views: 832; Downloads: 52
Fulltext (3,79 MB) |
8. |
9. |
10. |
