Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec
Sebastjan Svete, 2021

Abstract: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Found in: osebi
Keywords: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Published: 08.06.2022; Views: 640; Downloads: 55
.pdf Fulltext (929,35 KB)

2.
Relativnost argumentacije v pravu
Sebastjan Svete, 2023

Abstract: Relativnost argumentacije v pravu je magistrsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med argumentacijo v obrazložitvah posamičnih oblastnih aktov in naslovniki, ki jim je ta argumentacija namenjena. Dokazujemo, da odnos med tistim, ki argumentira, in naslovnikom pravne odločitve in argumentacije, ki jo utemeljuje, ni postransko, temveč ključno vprašanje za razumevanje in sprejemanje pravne odločitve in njene utemeljitve. Pri tem se naslanjamo na zglede klasične retorike in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Chaima Perelmana. Namen pričujočega dela je oblikovanje tehnike ali metode, ki bi tistemu, ki argumentira, omogočila argumentiranje na način, ki bi bil prilagojen več različnim skupinam naslovnikov tako, da bi jo vsi razumeli in tako mogli sprejeti. V delu sta tako najprej analizirana statičen in dinamičen pogled na pravno argumentacijo, ki jima sledi pregled ravni pravne argumentacije. Med različnimi mogočimi bralci pravne argumentacije so izbrani in opredeljeni naslovniki, ki jih razvrščamo v skupine glede na temeljne skupne lastnosti. Analiziran je vpliv različnih ravni pravne argumentacije na različne skupine naslovnikov, oblikovano polje razumevanja posamezne skupine in skupno polje razumevanja štirih ključnih skupin naslovnikov. Podana je tudi analiza normativnega okvirja pravne argumentacije, ki ji sledi oblikovanje predloga modularnega modela pravne argumentacije. Raziskava je pokazala, da je z razdelitvijo naslovnikov v posamezne skupine način argumentiranja in izbor argumentov treba in mogoče prilagoditi naslovnikom. Analiza vplivov posameznih ravni pravne argumentacije je pokazala, da je to mogoče v določenem zaporedju podati tako, da je razumljiva za vse skupine naslovnikov, ki jih odločevalec želi prepričati oz. nanje vplivati. Oblikovani predlog modularnega modela pravne argumentacije izhaja iz ideje zaporedne uporabe modulov prilagojene pravne argumentacije skupinam naslovnikov, ki se nadgrajujejo tako, da vsak naslednji dogradi, kar je dodatno potrebno. Predlog je oblikovan tako, da se moduli nadgrajujejo od naslovnikov najpreprostejše ravni pravnega razumevanja do najkompleksnejših. Raziskava ostaja v mejah racionalnega in prikazuje, kako lahko z uporabo vseh treh ravni pravne argumentacije – logične dialektične in retorične – povečamo možnost razumevanja in sprejemanje pravne odločitve. Sodna odločitev se razglasi javno in njena obrazložitev je njena javna utemeljitev. Prav je, da poskrbimo, da jo razumejo vsaj vsi tisti, na katere želimo z njo vplivati.
Found in: osebi
Keywords: argumentacija, naslovnik, razumevanje, relativnost, sprejemanje
Published: 25.05.2023; Views: 455; Downloads: 77
.pdf Fulltext (621,64 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top