121. Izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopkuVesna Burič, 2017 Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila pomen izključitve suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku. Na začetku naloge sem najprej podala definicije in pravne podlage pritožbe, opisala institute pritožbenega postopka, suspenzivnost pritožbe in njeno izključitev. V nadaljevanju sem prikazala, kakšen poseg predstavlja izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku v temeljne človekove pravice in svoboščine, prikazala njeno dopustnost na podlagi prakse Ustavnega sodišča RS in zaključila nalogo s podanim primerom izključitve suspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku. Pritožba v upravnem postopku je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Stranko v upravnem postopku naj bi zaščitila, ji omogočila pošten upravni postopek in zagotovila enakost v upravnem postopku. Načeloma naj bi suspenzivni oziroma odložilni učinek pritožbe, odlagal izvršitev posamičnega upravnega akta, dokler pritožbeni postopek ni zaključen. Vendar obstajajo tudi izjeme. Odložilni učinek pritožbe je mogoče izključiti, kar ima za posameznika določene posledice. Kakšne so te posledice in kako vplivajo na stranko v upravnem postopku, sem natančneje predstavila v nalogi. Pri svojem delu sem za postavitev osnove uporabila predvsem določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, posebnega področnega Zakona o davčnem postopku, Ustavo republike Slovenije in mednarodne pravne akte veljavne v naši zakonodaji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: upravni postopek, pritožba, človekove pravice, davčni postopek, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3264; Downloads: 172
 Fulltext (1,93 MB) |
122. Upravni spor polne jurisdikcijeKarina Škerl, 2016 Abstract: Upravni spor polne jurisdikcije predstavlja obliko sodnega nadzora (kontrole) nad delom uprave, ki pri svojem delovanju izdaja upravne odločbe. Sodni nadzor poteka ločeno od samega upravnega postopka in je zaupan neodvisnim sodiščem. Zaradi zagotavljanja varstva zakonitosti je pomembna kontrola sodišč nad delom upravnih organov, saj so sodišča pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. Upravni spor polne jurisdikcije je namenjen izključno presoji upravnih aktov, ki temeljijo na subjektivnem konceptu, ki izhaja iz same Ustave, in za katerega je značilno, da mora tožnik dokazati nezakonitost odločbe in prizadetost pravno varovanega interesa. Glede na pooblastila sodišča ločimo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, pri katerem sodišče presoja le zakonitost upravnega akta in ne njegove smotrnosti oz. primernosti (naknadno je potrebna meritorna odločitev o zadevi), za razliko od upravnega spora polne jurisdikcije, kjer je pristojnost sodišča širša in sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, ki ga v primeru nezakonitosti tudi odpravi in pri tem še meritorno odloči o upravni zadevi. Kot zadnja možnost učinkovitega varstva pravic posameznika se odraža v nadomestitvi upravne odločbe, saj ima odločba o upravnem sporu polne jurisdikcije neposredni učinek na pravno razmerje in predstavlja izvršilni naslov. Pri upravnem sporu polne jurisdikcije morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji o jasno določenem dejanskem stanju in vsebini tožbenega zahtevka, ki določa okvir, znotraj katerega odloča sodišče, ter zakonsko določene pogoje glede narave stvari. Problem se pojavi, ko upravno sodišče pri svojem odločanju posega v delovanje uprave, s tem ko prevzema upravno funkcijo, saj sodišče ni najprimernejši organ za presojanje javnega interesa, ki je opredeljen v zakonodaji. Zato je pomembno, da nadzorstvena funkcija sodišča ne konkurira upravni funkciji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: upravni spor, upravni postopek, sodišča, sodne odločbe, človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 5102; Downloads: 305
Fulltext (755,57 KB) |
123. Pomen novele ZKP-N za varstvo zaupnosti razmerja med odvetnikom in strankoInes Bregar, 2017 Abstract: Jedro diplomskega dela tvori predstavitev ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in tisti del predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša nanje. Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku je zakonodajalcu naložilo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo njegovo neustavnost. Zakonska ureditev, ki je veljala do odločbe Ustavnega sodišča, je omogočala široko in obsežno dostopanje preiskovalcev do podatkov in je tako protiustavno posegala v odvetniško zasebnost. Zaradi osvetlitve in razumevanja obravnavane tematike je na začetku diplomskega dela na kratko predstavljeno odvetništvo s poudarkom na načelu zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Predstavljena je tudi ureditev preiskovalnih dejanj pri odvetnikih pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju dela pa je podrobno predstavljena tudi odločba. Ker se je do vprašanj, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja pri odvetnikih, večkrat opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je eno poglavje dela posvečeno predstavitvi sodne prakse na tem področju ter meril in pogojev za dopustnost preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, ki jih je opredelilo to sodišče. Diplomsko delo obsega tudi kratek pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih v nekaterih drugih državah. Sklepni del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi in obrazložitvi predlagane zakonske rešitve ter ugotovitvam, ali ta predstavlja zadosten korak naprej na tem področju. Prispevek predstavlja celoten pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, tako z vidika odločbe Ustavnega sodišča in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kot z vidika predlagane zakonske rešitve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavna sodišča, Evropsko sodišče za človekove pravice, odvetništvo, odvetniki, Zakon o kazenskem postopku, varovanje tajnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2674; Downloads: 155
Fulltext (644,89 KB) |
124. OZN in ohranjanje mednarodnega miru ter varnosti s poudarkom na razvoju človekovih pravicIrena Klede, 2017 Abstract: Organizacija Združenih narodov združuje narode sveta. Njena osnovna celica delovanja je miroljubna država članica, ki deli iste ideje in vizije kot organizacija sama, torej se zavzema za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega sodelovanja na področju ekonomskega in socialnega razvoja ter sodelovanja nasploh. Z ustanovitvijo OZN-a se je dodatno potrdila vera v človekove pravice in hkrati so bile te prvič univerzalno in mednarodno zaščitene prek mehanizmov za njihovo zaščito ter programov spodbujanja in zaščite. Kot osrednji cilj OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti se je obdržala ideja kolektivne varnosti z namenom obvarovati bodoče rodove pred strahotami vojne. Uspeh sistema je bil zagotovljen s strani petih držav - stalnih članic Varnostnega sveta, ki so imele ključno vlogo pri zagotavljanju prvenstvene naloge VS, zapisane v 24. členu Ustanovne listine, to je ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: OZN, Varnostni svet, človekove pravice, mirovne sile, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2627; Downloads: 181
Fulltext (1,32 MB) |
125. |
126. Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EUNina Šebenik, 2017 Abstract: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 3758; Downloads: 277
Fulltext (2,60 MB) |
127. Pravice invalidov in kronično bolnih osebAlja Klara Ugovšek, 2017 Abstract: Raziskovalno delo v osrednjem delu prinaša na enem mestu popis pravic invalidov in kronično bolnih oseb na sedmih kompleksnih področjih. Pri obravnavi pravic sem se omejila zgolj na tiste pravice, do katerih so oziroma bi bili upravičeni bolniki s cistično fibrozo in njihovi starši. Popis omogoča vpogled v osnovne podatke o pravicah, ne more pa biti podlaga za uresničevanje pravic, ker ne nudi vedno vseh podrobnih podatkov o posamezni pravici, ki je z vidika uveljavljanja pravic odločilnega pomena. Ker je na področju pravic invalidov v Sloveniji veliko različne zakonodaje, ki je razpršena v posameznih predpisih in se intenzivno spreminja, sem upoštevala vse ustrezne dopolnitve in spremembe. Po preučitvi celotne zakonodaje na različnih področjih ugotavljam, da zakonodaja za nekatere pravice ne določa upravičenosti glede na oviranost ali starost upravičenca, ampak upošteva druge kriterije. Pogosto so kriterij delež telesne okvare, vključenost v zavarovanje in čas oziroma obdobje nastanka invalidnosti. Do velikega dela pravic so upravičene vse skupine invalidov, ne glede na pridobljen status invalida po različnih predpisih, do nekaterih pravic pa so upravičene tudi druge osebe. Ker posamezni predpisi na področju pravic invalidov različno poimenujejo skupine upravičencev, so različne tudi ugodnosti za invalide oziroma kronično bolne osebe. V večini zakonodaje na področju socialnega varstva, zaposlovanja in invalidskega zavarovanja je za upravičenost do posamezne pravice določen kriterij invalidnost ali delež telesne okvare. To predstavlja veliko težavo za bolnike s cistično fibrozo po končanem šolanju, saj niso več upravičeni do družinskih prejemkov, statusa invalida pa tudi ne pridobijo. Po novi invalidski zakonodaji, ki jo je v letu 2013 prinesel ZPIZ-2, so do pravice do invalidnine upravičeni le še zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ne več tudi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Invalidnina je denarna mesečna renta, namenjena nadomestitvi zavarovančeve izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Čeprav je zakonodajalec v ZPIZ-2 določil, da v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona sprejme nov seznam telesnih okvar, se za določitev vrste in stopnje telesnih okvar še vedno uporablja zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Na področju telesnih okvar je sedaj prisotna pravna praznina, ker zakonodajalec tega področja na novo še ni uredil.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, invalidi, bolniki, cistična fibroza, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2984; Downloads: 177
Fulltext (1,13 MB) |
128. Varstvo indigenous peoples znotraj mednarodnopravnega varstva manjšinSara Vuga, 2017 Abstract: Manjšine so tiste skupine prebivalstva, ki v določeni državi predstavljajo neprivilegirano skupino, ki je številčno inferiorna, ima svoje etnične, jezikovne, kulturne ali verske posebnosti, zaradi katerih se njeni pripadniki čutijo povezane in želijo te svoje posebnosti ohranjati in razvijati. Iz teh lastnosti izhaja posebna potreba po njihovi posebni zaščiti. Dolga leta so se problemi manjšin reševali na bilateralni ravni, problemi prvobitnih ljudstev pa na temelju pogodb med posameznimi ljudstvi in vladami držav, na ozemlju katerih so se ljudstva nahajala. Manjšinsko problematiko so pogosto urejale predvsem mirovne pogodbe. Sistem po 1. svetovni vojni, ko so se v Evropi na novo zarisale državne meje, je ustvaril približno 30 milijonov pripadnikov manjšin, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašle izven ozemlja matične države. Tedaj so bile k manjšinskemu varstvu zavezane zgolj šibkejše države oziroma poraženke 1. svetovne vojne. Sistem Društva narodov se je z izbruhom druge svetovne vojne izkazal za neučinkovitega, eden izmed mnogih razlogov za to pa je bila tudi pomanjkljivost urejanja manjšinske problematike na širšem, mednarodni ravni. Druga svetovna vojna je pokazala, da države ne poskrbijo vedno najbolje za svoje državljane, še posebej za tiste, ki pripadajo določeni etnični, narodni, verski ali jezikovni manjšini. Organizacija združenih narodov se je prav tako problema lotila zadržano. Generalna skupščina je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je vsem ljudem priznavala dostojanstvo, varstvo pred diskriminacijo in pravico do enakega uživanja človekovih pravic. Kljub vsemu pa se v samem besedilu ne omenja manjšin. Leta 1966 so bile s sprejetjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah prvič v mednarodnopravnem dokumentu omenjene manjšine. Od takrat naprej je razvoj varstva manjšin močno napredoval in na mednarodni ravni je bilo sprejetih več dokumentov, ki manjšinam zagotavljajo posebne manjšinske pravice, s katerimi je možno doseči ne le formalne, ampak tudi dejanske enakopravnosti z večinskim delom prebivalstva. Čeprav imajo prvobitna ljudstva določene karakteristike, po katerih jih lahko opredelimo kot manjšine, pa gre za posebne skupnosti, ki si zaslužijo posebno varstvo. Gre za ljudstva, ki so na določenem območju obstajala pred prihodom ostalega prebivalstva. Ljudstva so bila v obdobju priseljevanja ostalega prebivalstva močno prizadeta, če ne fizično, pa je bil zagotovo prizadet obstoj in razvoj njihove kulture, jezika in ostalih elementov identitete. Tudi v današnjem času se prvobitna ljudstva borijo za svoje mesto znotraj "civiliziranega" sveta. Dejstvo, da pripadajo najrevnejšemu delu sveta, jih sili, da opuščajo svoje posebnosti, zaradi katerih so v slabšem položaju, in prevzemajo večinske. Ljudstva živijo razpršeno po vsem svetu, skupno pa jim je to, da se srečujejo z asimilacijskimi težnjami držav, na ozemljih katerih živijo, ter se borijo za svoj obstoj in razvoj njihovih specifičnih kultur. Diplomska naloga opisuje, kako so se predstavniki prvobitnih ljudstev borili za ureditev njihove problematike na mednarodni ravni. Opisuje pravice, ki morajo biti ljudstvom zagotovljene, da jim je omogočen ne le fizični, ampak tudi kulturni obstoj in razvoj.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prvobitna ljudstva, manjšine, človekove pravice, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2448; Downloads: 150
Fulltext (1,21 MB) |
129. Ustavnosodna presoja preiskave stanovanja in drugih prostorovDarko Milanovič, 2011 Found in: ključnih besedah
Keywords: preiskava stanovanja, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja, zasebnost, ustavna pritožba, ekskluzija dokazov, policija, sodišče, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Published: 23.08.2018; Views: 2514; Downloads: 121
Fulltext (664,11 KB) |
130. |
