Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Pravičnost je osnovna vrlina družbenih institucij v sodobnih demokratičnih družbah. Pri tem imajo bistveno vlogo zakonodajne in pravosodne institucije, posredno pa je za stanje prava v družbi odgovoren vsak posameznik, ki bo spoštoval človekove pravice, solidarnost, vladavino prava in resničen dialog, ki je pravzaprav dogajanje doživljajske solidarnosti. Skupno dobro je dobrina, ki jo ustvarjamo v solidarnih skupnostih, saj je dobro vsakega posameznika lahko samo dobro, ko je obenem skupno dobro. Pot, ki omogoča trajnostni razvoj, je izgradnja dodane vrednosti na vzajemnem, dialoškem in solidarnem, ki vključuje tudi gradnjo prispevalne pravičnosti. Ob tem pa je pomembna tudi čustvena inteligentnost, kot posebna socialna spretnost, ki je temelj dobrega sodelovanja in potemtakem tudi temelj učinkovitih skupnosti oziroma prihodnosti države. Le svobodni, odgovorni in neodvisni ljudje, ki uživajo enake možnosti, lahko prispevajo k napredku družbe. Vsi državljani morajo biti enakopravni pred zakonom in dosledno spoštovati pravni red, saj je pravosodje dejavnik družbene integracije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demokratična družba, solidarnost, svetovni etos, pravo, čustvena inteligentnost
Published: 06.08.2018; Views: 2330; Downloads: 174
Fulltext (1,44 MB)

Abstract: Vsi imamo različne osebnosti, različne želje in potrebe ter različne načine izkazovanja čustev. Krmarjenje skozi vse to zahteva taktnost in pamet – še posebej, če upamo, da bomo v življenju uspeli. Tu postane čustvena inteligentnost pomembna. V magistrski nalogi nas je zanimalo, če zaposleni uporabljajo sposobnosti čustvene in duhovne inteligentnosti v sodobnem poslovnem okolju. Duhovna inteligentnost je opredeljena kot človeška sposobnost postavljanja vprašanj o končnem pomenu življenja in integriranem odnosu med nami in svetom, v katerem živimo. Posledica tega je izboljšanje psihičnega blagostanja posameznikov in doseganje cilja v njihovem življenju. V magistrski nalogi smo empirično raziskovanje razdelili na dva dela. V kvantitativnem delu empirične raziskave smo z anketnim vprašalnikom ugotovili posamezne sposobnosti zaposlenih v poslovnem okolju, ki smo jih v kvalitativnem delu empirične raziskave s pomočjo poglobljenih vprašanj za intervjuje, primerjali med seboj ter jih povezovali s teorijo. Ugotovili smo, da je najbolj razvita sposobnost anketirancev za zaznavanje, ocenjevanje in izražanje čustev pri zaposlenih v sodobnem poslovnem okolju, ter da se zaposleni zavedajo, kdaj doživljajo spremembe razpoloženja. Najbolj razvita sposobnost zaposlenih, potrebna za čustveno spodbujanje mišljenja je, da jih svoja čustvena razpoloženja različno spodbujajo pri specifičnih problemih. Nadalje smo ugotovili, da je najbolj razvita sposobnost, potrebna za uporabo čustvenega znanja, da zaposleni interpretirajo pomen emocij, ki se nanašajo na odnose. Ugotovili smo, da zaposleni sprejemajo čustva, tako prijetna kot neprijetna, kar je njihova najbolj razvita sposobnost, potrebna za reflektivno regulacijo čustev za spodbujanje čustvene in intelektualne rasti v poslovnem okolju. Zaposleni razvitost kompetenc duhovne inteligentnosti izkazujejo kot zavezanost k osebni rasti in sprejemanju sočutnih in modrih odločitev. Hipotezo o nepoznavanju veščin čustvene inteligentnosti smo ovrgli, ker se zaposleni zavedajo veščin čustvene inteligentnosti, saj večina zaposlenih prepozna čustveno inteligentnost kot sposobnost globoke intuicije, sočutja in empatije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Čustvena inteligentnost, duhovna inteligentnost, poslovno okolje, sočutje, empatija, modrost.
Published: 03.06.2023; Views: 358; Downloads: 27
Fulltext (2,16 MB)