Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Zločin iz sovraštva je kaznivo dejanje storjeno na temelju predsodka do določenega posameznika ali skupine ljudi na osnovi rase, etnične pripadnosti, verskega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kakšne druge osebne okoliščine. Značilnost tovrstnih kaznivih dejanj je v tem, da ne prizadenejo le neposrednih žrtev, temveč imajo širše družbene posledice, saj v družbi poglabljajo razlike in ustvarjajo nestrpno okolje. Sovraštvo ima neposredno povezavo s socialno identiteto in predsodki, katerih glavni kognitivni gradniki so stereotipi. Koncept zločina iz sovraštva tako predstavlja kompleksen pojav, ki terja poglobljen in celosten pristop, še zlasti v medsebojnem prepletanju psihološkega in pravnega konteksta. V začetku leta 2023 je novela KZ-1J v slovensko kazensko zakonodajo uvedla zločin iz sovraštva v kontekstu obteževalnih okoliščin. Namen magistrskega dela je zato bralcu predstaviti tematiko sovraštva v pravu, s poudarkom zlasti na konceptu zločina iz sovraštva, pred tem pa tudi teoretično opredeliti sovraštvo v kontekstu psihologije. Osnovni cilj je na temelju obstoječe literature obravnavati oz. podrobno analizirati pravno ureditev zločina iz sovraštva tako na nacionalni kot tudi tuji pravni ravni. Zakonska ureditev, praksa kaznovanja, zaščita žrtev in določitev obsega varovanja osebnih okoliščin se med državami razlikuje, kar ovira univerzalno pridobljene podatke in v splošnem otežuje celovit pristop k reševanju problematike zločina iz sovraštva. Ključne ugotovitve kažejo, da je ureditev zločina iz sovraštva raznolika in da pomanjkanje poenotenih mehanizmov za njihovo obravnavo predstavlja poglavitne ovire pri učinkovitem preprečevanju in sankcioniranju tovrstnih kaznivih dejanj. Nova ureditev v slovenskem pravu še nima izoblikovane sodne prakse, kar prinaša številne izzive tako teoretikom kot tudi pravnim strokovnjakom. Zato bo to magistrsko delo prispevalo k splošnemu razumevanju zločina iz sovraštva in posledično tudi k ozaveščanju o tovrstnih zločinih z namenom konstruiranja bolj strpne družbe.
Keywords: zločin iz sovraštva, novela KZ-1J, 49. člen KZ-1, diskriminacija, enakopravnost, predsodek, obteževalna okoliščina
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 639; Downloads: 18
Full text (4,67 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Keywords: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Published in ReVIS: 01.07.2024; Views: 1054; Downloads: 30
Full text (1,39 MB)

Abstract: Doktorska disertacija z naslovom Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika obravnava nedovoljene snovi v športu s pravnega vidika. Sprva je predstavljena dejanska problematika, ki je povezana z omenjenimi prepovedanimi sredstvi. Disertacija se primarno osredotoča na rekreativni vidik dopinga oziroma uporabe nedovoljenih snovi v športu. Zaradi lažjega razumevanja so deloma razjasnjene tudi ureditve nedovoljenih snovi v športu v izstopajočih športnih zvezah. Kot protiutež za primerjavo so delno obravnavane tudi ureditve klasičnih drog. Osrednji predmet raziskave je raziskan z normativno-dogmatično metodo, s pomočjo katere raziskujemo domače pravne norme. V nadaljevanju je uporabljena primerjalno-pravna metoda, saj je predstavljen pregled različnih pravnih ureditev v tujini. S to metodo so bile raziskane in ugotovljene majhne, a pomembne, odločilne razlike. S sociološko metodo raziskovanja je bilo izvedenih nekaj intervjujev (s tekmovalcem bodibildinga in uporabnikom nedovoljenih snovi v športu, z izvedencem dopinške stroke, z zaposlenim institucije DrogArt). Z vrednotenjsko metodo je raziskana moralna spornost uporabe nedovoljenih snovi v športu in odziv javnosti. Uporaba zgodovinske metode prikaže razvoj nedovoljenih snovi v športu čez čas in kako so temu sledile pravne ureditve. Nazadnje je uporabljena še metoda statistične analize podatkov. S to so preučeni podatki števila uporabe prepovedanih substanc in njihova spornost oziroma oporečnost. Namen raziskave je bil predstaviti problematike nedovoljenih snovi v športu, raziskati nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika s poudarkom na izstopajočih ureditvah, ustreznost WADA seznama za uporabo v kazenskem pravu, ugotoviti podobnosti in razlike med nedovoljenimi snovmi v športu s klasičnimi drogami. Rezultati doktorske disertacije pojasnjujejo njeno izvirnost in uporabnost. Disertacija predlaga nekaj koristnih sprememb pravne ureditve na področju nedovoljenih snovi v športu, in sicer: lažji dostop do nadomestne hormonske terapije v Sloveniji, predlog inkriminacije prepovedanih postopkov v športu, ki jih opredeljuje priloga I konvencije enotno na področju EU, vsakoletni sprejem WADA seznama v notranje pravo. V nadaljevanju je predlagana ločitev nedovoljenih snovi v športu in klasičnih drog po nevarnosti in učinkih. Nedovoljene snovi v športu bi morale biti urejene kot privilegirano kaznivo dejanje. Predlagana je tudi uzakonitev mejnih vrednosti (kdaj gre za večjo količino) nedovoljenih snovi v športu. Nazadnje doktorska disertacija potrdi, da je potreben večji nadzor nad prehranskimi dodatki.
Keywords: nedovoljene snovi v športu, WADA seznam v kazenskem pravu, doping, prehranski dodatki, 186. člen KZ-1, prepovedane droge
Published in ReVIS: 21.06.2024; Views: 1093; Downloads: 45
Full text (2,29 MB)

Abstract: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Keywords: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Published in ReVIS: 29.08.2023; Views: 1704; Downloads: 71
Full text (993,35 KB)

Abstract: Ideja varstva pravic živali in skrbi za njihovo dobrobit je globalno prisotna že vrsto let, v sodobnem času pa se vse bolj uveljavlja intenziven interes za skrb in varstvo živali tudi v okviru prava. Znanstvene raziskave, predvsem na področju etologije in evolucijske biologije, že vrsto let ugotavljajo in opozarjajo, da imajo živali izredno kompleksna čustvena doživljanja in življenja. Evropska unija priznava živali kot čuteča bitja in zavezuje države članice k spoštljivemu in primernemu ravnanju z njimi. Tudi tuje zakonodaje vse bolj zaostrujejo pogoje ravnanja in uporabo živali. Skladno s temi, spremembami, je Slovenija leta 2020 naredila pomemben korak nasproti živalim naklonjeni zakonodaji. Na področju civilnega prava je bila sprejeta novela SPZ-B, ki je uvedla vrednostno spremembo pravnega statusa živali. Iz 15.a člena Stvarnopravnega zakonika izhaja, da so živali čuteča živa bitja in so kot taka izvzeta iz definicije stvari v 15. členu Stvarnopravnega zakonika. V slovenski zakonodaji je že pred novelo SPZ-B obstajalo implicitno razločevanje med stvarmi in živalmi, na kar je opozorila tudi sodna praksa. Omenjena novela SPZ-B pa je s spremembo pravnega statusa živali povzročila kompleksne posledice glede ureditev živali tudi v okviru kazenskega prava. Čas bo pokazal, ali omenjena dopolnitev doprinaša v slovensko zakonodajo vrednostno pridobitev, ki bo spodbudila prizadevanje za izboljšanje pravne ureditve varstva in zaščite živali v celoti, ali pa bo v praksi preprosto ostala le mrtva črka na papirju
Keywords: živali kot stvari, živali kot čuteča bitja, novela SPZ-B, 15.a člen SPZ, čuteča bitja
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 2490; Downloads: 65
Full text (330,24 KB)