Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
31.
Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021
Edwina Muratović, 2021

Abstract: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Published: 09.06.2022; Views: 677; Downloads: 41
.pdf Fulltext (2,46 MB)

32.
Vpliv epidemije Covid-19 na prodajo nepremičnin v Sloveniji
Lien Vidmar, 2022

Abstract: Predstavili smo dogajanje na nepremičninskem trgu v času epidemije Covid-19. Teoretični del smo namenili opisu temeljnih značilnosti nepremičnin, virusa Covid-19 ter njegov vpliv na slovensko gospodarstvo. Za praktični del smo črpali informacije iz poročila o trgu nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije. Začeli smo s podatki o obsegu prodaje nepremičnin v letu 2020, preučili dogajanje cen vrst nepremičnin in preverili trenutno dogajanje na trgu. Za bolj poglobljeno sliko delovanja trga nepremičnin med epidemijo, smo pripravili interviju z direktorjema nepremičninske agencije. Zaključili smo z odgovorom na raziskovalno vprašanje in ovrženo hipotezo. Prodaja nepremičnin in cene so se znižale med 15 in 20 odstotkov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nepremičnine, trg nepremičnin, epidemija Covid-19, stanovanjske nepremičnine, poslovne nepremičnine, zemljišča, cene nepremičnin, prodaja nepremičnin.
Published: 13.06.2022; Views: 736; Downloads: 99
.pdf Fulltext (1002,18 KB)

33.
Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelku
Katarina Kolenc Klen, 2022

Abstract: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom. Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Published: 21.06.2022; Views: 873; Downloads: 130
.pdf Fulltext (311,18 KB)

34.
Vpliv epidemije COVID-19 na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji
Karmen Hrovat, 2022

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili, kako je epidemija COVID-19 vplivala na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji. S pomočjo izvedene spletne ankete in primerjav nekaterih rezultatov s podatki Statističnega urada RS smo ugotovili, da posamezniki digitalna potrdila najpogosteje uporabljajo za e-podpisovanje ter za oddajanje različnih e-vlog, nekaj manj jih z njim dostopa do raznih elektronskih portalov ter v e-bančništvo. Vpliv epidemije se, v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, kaže predvsem v drugačnih deležih uporabe spletnih storitev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: elektronska identiteta, digitalno potrdilo, overitelj digitalnih potrdil, elektronski podpis, COVID-19, epidemija
Published: 15.07.2022; Views: 894; Downloads: 101
.pdf Fulltext (1,62 MB)

35.
36.
Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike Slovenije
Veronika Jenc, 2021

Abstract: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Published: 25.08.2022; Views: 551; Downloads: 54
.pdf Fulltext (875,40 KB)

37.
Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemije
Urban Krupenko, 2022

Abstract: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Published: 13.09.2022; Views: 554; Downloads: 51
.pdf Fulltext (1015,46 KB)

38.
Vpliv Covida-19 na delo fizioterapevtov v Sloveniji
Rok Stare, 2022

Abstract: Pandemija covida-19 je pomembno vplivala na zdravstveni sistem in zaposlene v zdravstvu, med katerimi so tudi fizioterapevti. Slednji so se morali prilagoditi na nove razmere in poiskati inovativne rešitve. Glede na to, da je covid-19 nova bolezen, točno določenih smernic za rehabilitacijo ni bilo, zato so prišla prav vsa predhodna znanja in izkušnje. Upoštevajoč potek bolezni, je za paciente s covidom-19 najbolj koristna respiratorna fizioterapija v kombinaciji s pasivno oziroma aktivno mobilizacijo. S fizioterapijo je treba začeti takoj ob sprejemu v bolnišnico, saj z njo pospešimo okrevanje. Zaradi hitrega širjenja okužbe pa so se uveljavili tudi novi načini fizioterapevtske obravnave, med drugim fizioterapija na daljavo. Pri omenjenem pristopu prenos okužbe ni mogoč, poleg tega postane fizioterapija dostopna tudi nenujnim pacientom. Ugotovili smo, da so posledice po okužbi s covidom-19 za paciente lahko ogromne, zato je izvajanje fizioterapije ključnega pomena. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da so fizioterapevti v Sloveniji izdatno občutili vpliv epidemije covida-19 – zmanjšalo se je število pacientov ter podaljšala rehabilitacija za nenujne paciente, pri katerih se je zaradi daljše čakalne dobe razvila kronična bolečina. Fizioterapija na daljavo v Sloveniji še ni razširjena, ugotavljamo pa, da bi bilo v času pandemičnih razmer koristno izvajati rehabilitacijo na daljavo, saj bi tako vsaj delno olajšali marsikatero bolečino.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, respiratorna fizioterapija, fizioterapija na intenzivnem oddelku, fizioterapija na daljavo, telefizioterapija
Published: 14.09.2022; Views: 567; Downloads: 88
.pdf Fulltext (1,06 MB)

39.
40.
Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v Sloveniji
Nana Žalik, 2022

Abstract: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Published: 19.10.2022; Views: 503; Downloads: 0

Search done in 0 sec.
Back to top