Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 18 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Namestitev otroka v rejništvo
Neja Bratuša, 2021

Abstract: Rejništvo spada na področje družinskega prava. Leta 2017 je bil sprejet novi Družinski zakonik, ki je zamenjal oziroma nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, uporabljati pa se je začel leta 2019. Rejništvo je posebna oblika vzgoje in varstva in je namenjeno otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivati pri svoji družini. Ključni namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, zagotovijo vzgoja, izobraževanje, zdrava rast, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika, center za socialno delo pa potem sklene z rejnikom rejniško pogodbo, s katero je opredeljeno rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Diplomska naloga obravnava predvsem področje odmerjanja in regulacije rejnine in rejništvo, ki se opravlja kot poklic, pri čemer sem se spraševala, ali so dopustne zlorabe. S pomočjo metode deskripcije sem prišla do zaključka, da je nov Družinski zakonik to področje drugače uredil, saj je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o namestitvi otroka odločal center za socialno delo, sedaj pa o tem odloča sodišče. Zaradi tega menim, da je namestitev v rejništvo bolj regulirana ter sistemsko urejena in je tako bistveno manj možnosti za morebitne zlorabe
Found in: ključnih besedah
Keywords: rejništvo, rejnina, center za socialno delo, Družinski zakonik, rejniška pogodba
Published: 13.01.2022; Views: 880; Downloads: 97
.pdf Fulltext (342,04 KB)

12.
Vpliv epidemije COVID-19 na družinsko življenje
Nina Pintar, 2021

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Found in: ključnih besedah
Keywords: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Published: 13.01.2022; Views: 1241; Downloads: 125
.pdf Fulltext (781,28 KB)

13.
Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco
Mihael Leban, 2021

Abstract: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 714; Downloads: 109
.pdf Fulltext (1,23 MB)

14.
Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini
Vladimirka Jošić, 2020

Abstract: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Published: 09.06.2022; Views: 578; Downloads: 47
.pdf Fulltext (1,87 MB)

15.
Zagovornik otrokovih pravic v postopkih centra za socialno delo
Simona Purgar, 2022

Abstract: V praksi se kaže, da so otroci zelo ranljiva skupina in so žrtve številnih oblik nasilja. Naloga vsakega starša je, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist, da se otrok lahko razvije v celoti. Potrebno se je zavedati, da otroci niso last staršev, so imetniki pravic in se jih ne sme obravnavati kot subjekte brez čustev. Otroci, ki se znajdejo v postopkih pred državo, doživljajo zelo stresne situacije, saj končni rezultati postopkov lahko zanje pomenijo velike spremembe v nadaljnjem razvoju. Med postopki so starši po navadi fokusirani na svoje težave, tako da so menja in želje otrok, lahko tudi nehote, spregledani. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju splošnega poznavanja in uporabe Instituta Zagovorništva otrok v Sloveniji in konkretne uporabe instituta v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska. Strokovni delavci centra lahko v svojih postopkih vključijo zagovornika otrok po lastni presoji, lahko pa ga predlaga Varuh za človekove pravice Republike Slovenije. Magistrsko delo izhaja iz opažanj pri dolgoletnem delu na Centru za socialno delo Gorenjska, na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se neposredno ne odloča o otrokovih pravicah, vendar se velikokrat srečamo s primeri, ko se starši odločajo o otrokovih koristih brez upoštevanja otrokovih mnenj, ki bi bila lahko drugačna od odločitev staršev. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo poiskali odgovore na postavljena vprašanja, kot so, zakaj v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska strokovni delavci ne izberejo pogosteje možnosti postavitve zagovornika otroku, kaj vpliva na te odločitve in ali je razlog za to preslabo poznavanje Instituta zagovorništva otrok. Poskušali smo ugotoviti, ali bi se število podanih pobud za postavitev zagovornika otroku povečalo, če bi se organiziralo več izobraževanj na to temo in bi strokovni delavci pridobili več strokovnega znanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: center za socialno delo, Institut zagovorništva otrok, nasilje, postopki, otroci
Published: 21.11.2022; Views: 544; Downloads: 64
.pdf Fulltext (1,53 MB)

16.
Razveza zakonske zveze in reorganizacija družine
Neža Špenko, 2022

Abstract: Magistrsko delo obravnava razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji ter z njo povezane bistvene institute in dogovore, ki jih morata zakonca za uspešno razvezo doseči. V zadnjem delu se osredotoča na priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih državah. Poglavja magistrskega dela so v veliki meri obravnavana skozi oči sodne prakse, s čimer je omogočen vpogled v postopek razveze zakonske zveze tudi v konkretnem smislu. Za uspešno raziskovanje obravnavanega področja so v magistrskem delu uporabljene različne metode. Metoda deskripcije omogoča opis posameznih institutov, ki jih ob razvezi zakonske zveze predvideva državni zbor, metoda kompilacije pa te institute obrazloži. Analitična in komparativna metoda omogočata ugotavljanje razlike med vplivom finančnega položaja zakoncev na sam potek razveze zakonske zveze in vplivom drugih različnosti, ki lahko vplivajo nanj. Z metodo študije primera je izvedena analiza načinov priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in ugotovitev predpostavk za doseg priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih. Metoda sinteze v zaključku prikaže ključne ugotovitve. Namen magistrskega dela je opredelitev oblik razveze zakonske zveze, skladno z Družinskim zakonikom, in ugotovitev možnosti, ki jih ponuja pravo Evropske unije na način, da je dosežen jasen pregled vsebine razveze zakonske zveze. Glavni cilj je analiza vseh pomembnih institutov, s katerimi se zakonci srečujejo ob razvezi zakonske zveze. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve raziskovanja, iz katerih izhaja možnost zakoncev, da zakonsko zvezo ob upoštevanju pogojev razvežeta na različne načine, predvidene z Družinskim zakonikom. Ugotovljeno je, da na potek razveze lahko vpliva finančni položaj posameznega zakonca in da je priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije dobro urejeno, v obravnavanih državah, ki niso članice Evropske unije, pa nekoliko slabše. V okviru slednjih ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje poznavanja konkretne uporabe prava držav, ki niso članice EU, s področja razvez zakonskih zveze, z namenom enostavnejšega postopanja zakoncev v teh primerih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, notarski zapis, priznanje razveze zakonske zveze v tujini, pravica do preživnine, stanovanjsko varstvo, center za socialno delo
Published: 04.01.2023; Views: 537; Downloads: 56
.pdf Fulltext (801,84 KB)

17.
Kritična ocena dela velenjskega CSD v primeru odvzema dveh dečkov
Tina Ceglar, 2023

Abstract: »Odvzem otroka staršem in posledična namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice.« Diplomsko delo se osredotoča na dogodke dne 30.3.2016. Mladoletna dečka, stara tri in pet let, sta bila iz vrtca odpeljana v rejništvo k neznani družini. V vrtec ju je zjutraj pripeljala babica, pri kateri sta živela od 25.12.2015. njuno mati je oče za božič ubil. Odvzem otrok, ki ga je izvršil Center za socialno delo Velenje, in namestitev v neznano rejniško družino sta tako sprožila vrsto sodnih postopkov, nekateri trajajo še danes. Naloga in namen predmetnega diplomskega dela sta podati kritično oceno zgoraj opisanega odvzema, ki ga je izvedel CSD Velenje. Temo bom raziskovala z vidika kvalitativnih metod, osredotočila pa se bom na analizo sekundarnih virov. Kot raziskovalna vprašanja, ki predstavljajo rdečo nit celotne pripovedi, sem postavila vprašanje o zakonitosti dotičnega odvzema, ki je bil v pristojnosti CSD Velenje, njegovo nujnost v tem določenem primeru, urejenost rejništva z vidika namestitve otrok pri starih starših pri nas in aktualno dogajanje v zadevi. V zaključnem delu naloge podajam odgovore na zastavljena vprašanja, do katerih sem prišla z lastnim delom in raziskovanjem virov, tako v teoretičnem kot v praktičnem delu diplomske naloge.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družinsko življenje, rejništvo, otroci, stari starši, Center za socialno delo Velenje
Published: 20.06.2023; Views: 372; Downloads: 33
.pdf Fulltext (3,03 MB)

18.
Postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji in primerjava z drugo državo Evropske unije
Eva Majcen, 2024

Abstract: Diplomsko delo podrobno opisuje institut posvojitve, ki ga uvrščamo na področje družinskega prava. Natančno opredeli postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji, ki je primerjan tudi s postopkom posvojitve na Hrvaškem, ki je prav tako članica Evropske unije. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva in je zelo tesno povezana z družbenimi normami, moralo in osebnimi prepričanji o dobrem starševstvu, materinstvu in očetovstvu, ki se kažejo preko nacionalne in mednarodne zakonodaje. S pravnega vidika je posvojitev temeljni pravni institut družinskega prava, ki ga ureja Družinski zakonik, ter mednarodne pogodbe, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tega vidika je to posebna oblika varstva otrok, ki niso dopolnili osemnajst let ali nimajo staršev. Tako med posvojitelji in otroki nastane enako razmerje, kakršno je med biološkimi starši in njihovimi otroki. Podrobno so opredeljeni pogoji, ki so pomembni za postopek posvojitve v Sloveniji, kjer ima center za socialno delo ključno vlogo za ugotavljanje primernosti prijavitelja, o katerem se pripravi strokovno mnenje, ki se ga pred posvojitvijo preveri. Postopek za posvojitev po Družinskem zakoniku je sestavljen iz dveh faz. V zadnjih letih je prišlo do spremembe Družinskega zakonika, ki je prinesla novost, da je danes v Sloveniji posvojitev otrok omogočena istospolnim partnerjem, saj se po novem za zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko zvezo smatra življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Ustavno sodišče je sprejelo dve novi odločbi, saj je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve diskriminira istospolne pare. Poleg teoretičnega dela je sestavni del tega diplomskega dela tudi intervju s pristojno osebo, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana. Tako je teoretični del povezan tudi s prakso.
Found in: ključnih besedah
Keywords: institut posvojitve, posvojitev, posvojenec, posvojitelj, Družinski zakonik, istospolni partnerji, center za socialno delo
Published: 19.02.2024; Views: 88; Downloads: 15
.pdf Fulltext (835,98 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top