Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Čeprav več kot 150 držav priznava pravico do zdravega okolja v svojih nacionalnih ustavah, pa avtonomne, svetovno priznane človekove pravice do življenja v zdravem okolju ni. Namen magistrskega dela je umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v regionalno okolje, v katerem deluje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Magistrsko delo vsebuje več ciljev, in sicer analizo EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi z (zdravim) življenjskim okoljem in pravicami posameznikov, prikaz ozelenitve obstoječih človekovih pravic, ki izhajajo iz EKČP, formuliranje in analizo vsebinskega in procesnega vidika pravice do zdravega življenjskega okolja po EKČP, opredelitev dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito uveljavljanje in zaščito pravice do zdravega življenjskega okolja, kot ti izhajajo iz sodne prakse ESČP, in analizo mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki so upoštevani na področju varstva okolja in prava EU. Za dosego ciljev magistrskega dela in podajanja odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji so uporabljene metoda deskripcije preko generalizacije in specializacije, faktorska analiza, metodi logične analize in sinteze ter metoda deduktivnega sklepanja in metoda dokazovanja preko študije mednarodnih institutov, zakonodaje EU in sodne prakse sodišča ESČP kot tudi študije domače in tuje literature kot teoretične podlage izvedeni študiji in podanim rezultatom. Rezultati izvedene študije prikažejo ozelenitev obstoječih človekovih pravic, ki so že priznane po EKČP, upoštevaje sodno prakso ESČP, določbe mednarodnih instrumentov Združenih narodov in prava EU ter konceptualni model pravice do zdravega življenjskega okolja preko vsebinskega in procesnega vidika, ki implicitno izhaja iz EKČP in sodne prakse ESČP. Rezultati so uporabni za nadaljnje raziskave v znanosti, za osveščanje stroke, predvsem pa za posameznike pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo v prizadevanju za mirno in zdravo okolje, s čimer se prispeva h krepitvi tako zaščite okolja kot tudi pravic posameznikov v zvezi z obravnavano tematiko na nacionalni ravni.
Keywords: pravica do zdravega življenjskega okolja, varstvo človekovih pravic, EKČP, ESČP, sodna praksa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 941; Downloads: 0

Abstract: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Keywords: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1908; Downloads: 43
Full text (1,18 MB)

Keywords: človekove pravice, varstvo človekovih pravic, 8. člen EKČP, Danska, Finska, Švedska, Norveška, primerjava
Published in ReVIS: 14.12.2017; Views: 4345; Downloads: 200
Full text (1,50 MB)