Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


51 - 60 / 155
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
53.
54.
55.
Problem izvršitve odločbe arbitražnega sodišča na primeru arbitraže med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Viki Twrdy, 2018

Abstract: Slovenija in Hrvaška sta se po osemnajstih letih dogovarjanj v sporu o poteku državne meje odločili spor v razrešitev predložiti ad hoc arbitražnemu tribunalu, ki sta ga ustanovili z arbitražnim sporazumom. Zaradi v javnosti razkritih telefonskih pogovorov med članom arbitražnega sodišča in agentko, ki je pred sodiščem zastopala interese Slovenije, je Hrvaška izgubila zaupanje v sodišče in celotni postopek ter napovedala enostranski odstop od arbitraže. Arbitražno sodišče v novi sodniški sestavi se je odločilo, da postopek nadaljuje, in ugotovilo, da Hrvaška enostransko ne more odstopiti od arbitražnega sporazuma. Sodišče je nato izdalo še končno odločitev v zadevi, ki jo Slovenija priznava, medtem ko hrvaški politični predstavniki o njej ne želijo niti slišati in jene nameravajo sprejeti. Tako je zadeva prišla v nezavidljivo situacijo, ko je znana arbitražna odločitev o izvornem sporu med državama, ena od strank je ne priznava, druga pa se trudi postoriti vse za njeno obojestransko uveljavitev. Ker gre na mednarodnopravnem področju za pravno urejanje razmerij med dvema suverenima in vsaj pravno enakovrednima strankama, je priznanje ter izvršitev odločbe mednarodnopravnega telesa precej težje doseči,kot bi bilo to v notranjem pravu posamezne države. To ima na voljo številna sredstva v razmerju nad-in podrejenosti, vključno z represivnim državnim aparatom. Naloga se tako po pregledu pravnega zapleta o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma kot mednarodne pogodbe in same arbitražne odločitve v konkretnem primeru posveča problemu izvršitve tovrstnih odločb, izdanih predvsem s strani ad hoc arbitražnih tribunalov, ki so v preteklosti odločali o meji na kopnem ter morju. Skozi predstavitev in analizo teh primerov privede do zaključkov o možnostih, ki jih ima posamezna država, ki si želi izvršitve odločitve, da vpliva na nasprotno stranko.Naloga na enem mestu predstavi vsa dosedanja prizadevanja Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega spora ter potek arbitražnega postopka in ponudi nekaj razmišljanj o možnostih za izvršitev arbitražne odločitve na miren način.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, arbitražno sodišče, Slovenija, Hrvaška, meja
Published: 12.07.2018; Views: 3175; Downloads: 284
.pdf Fulltext (2,26 MB)

56.
Pristojnost odločanja v upravnem sporu
Tadej Fortuna, 2016

Abstract: Upravni spor je urejen v 157. členu Ustave Republike Slovenije in predstavlja obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih s strani oblastnih organov v zadevah javnopravne narave. Poleg nadzora zakonitosti dokončnih upravnih aktov predstavlja upravni spor tudi sodni nadzor nad dejanji in posamičnimi akti, ki posegajo v ustavno zagotovljene pravice posameznika, s pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo - to posebno vrsto upravnega spora imenujemo tudi kvazi upravni spor. Da bi torej zagotovili zakonitost delovanja v upravnem postopku, Ustava Republike Slovenije predvideva zunanji nadzor, ki ga opravlja sodna veja oblasti oziroma neodvisni sodniki, ki so pri svojem delu vezani le na zakone in ustavo, v upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Praviloma na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, izjemoma, kadar zakon tako določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki praviloma odloča v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: upravni spor, načelo zakonitosti, Upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 12.07.2018; Views: 4187; Downloads: 173
.pdf Fulltext (493,94 KB)

57.
Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morju
Jure Dolinar, 2016

Abstract: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Published: 12.07.2018; Views: 2408; Downloads: 144
.pdf Fulltext (1,56 MB)

58.
59.
Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v Evropi
Ana Janičijević, 2017

Abstract: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Published: 12.07.2018; Views: 3224; Downloads: 187
.pdf Fulltext (1,82 MB)

60.
Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo
Ema Gaber, 2016

Abstract: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 13.07.2018; Views: 3037; Downloads: 240
.pdf Fulltext (807,98 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top