Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine
Saša Golob Hodnik, 2016

Abstract: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 3806; Downloads: 173
.pdf Fulltext (863,62 KB)

2.
Temeljne vrednote slovenske Ustave in njihovo uresničevanje v praksi
Tine Makovec, 2018

Abstract: Magistrsko delo prikazuje razumevanje uresničevanja temeljnih človekovih pravic kot temeljne vrednote slovenske Ustave. Samo razumevanje je razloženo preko razlage ustavnih določb Ustave Republike Slovenije, ki so jih v zvezi s tem podali ustavni pravniki in ustavni sodniki, prav tako pa je prikazano s pomočjo zgodovinskih dogodkov in pravnih dokumentov, ki so do njega pripeljali. Delo podrobneje razlaga in opredeljuje posamezne temeljne človekove pravice s pomočjo mnenj ustavnih pravnikov in obširne judikature Evropskega sodišča za človekove pravice. V delu je tudi mogoče najti analizo nekaterih novejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Samo bistvo dela pa je prikaz dejanskega stanja uresničevanja temeljnih vrednot Ustave Republike Slovenije v praksi, in sicer preko sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Prav tako prikazuje vloge akterjev, ki skrbijo za nadzor uresničevanje temeljnih vrednot URS. Delo se sicer nanaša na področja, kjer se temeljne vrednote v praksi ne uresničujejo oziroma obstaja nevarnost, da se tudi v prihodnje ne bi, pri tem pa se ne omejuje le na ugotovljene kršitve in njihovo analizo, temveč zajema tudi že odpravljeno problematiko uresničevanja temeljnih vrednot. Predvsem izstopajo obravnavane tematike, kot so stanje v slovenskih zaporih, sojenje v razumnem roku, prepoved diskriminacije, pomanjkanje t. i. pozitivne diskriminacije, zaščita lastnine, napaka zakonodajalca, ki je pripeljala do kršitve načela zakonitosti, uresničevanje svobode izražanja, različni vidiki uresničevanja pravice do poštenega sojenja, pravica do svobode in varnosti in pravica do družinskega in zasebnega življenja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: temeljne vrednote, Ustava Republike Slovenije, temeljne človekove pravice
Published: 23.01.2019; Views: 2823; Downloads: 295
.pdf Fulltext (1,23 MB)

3.
Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice
Yuliya Skyba, 2020

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Published: 12.02.2021; Views: 1654; Downloads: 129
.pdf Fulltext (971,41 KB)

4.
Svoboda izražanja - meje kazenskopravne intervencije v slovenski sodni praksi in sodni praksi ESČP
Aleksandra Samac, 2020

Abstract: Svobodna demokracija temelji na ljudstvu in na njihovi svobodni volji, ki je ključna za sodelovanje v političnem procesu. Ta volja se kaže skozi pogovor, kritiko, izražanje misli, idej in mnenj posameznikov, ki skupaj tvorijo celotno demokratično družbo. To dejstvo nas vodi do svobode izražanja, ki varuje in daje posamezniku pravico, da se izraža. Pravica do svobode izražanja je ena izmed najpomembnejših in temeljnih človekovih pravic, saj je nujni pogoj za funkcioniranje drugih človekovih pravic in svoboščin. Svoboda izražanja je širok pojem, ki zajema svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska, oddajanja radia in televizije ter drugih oblik in načinov izražanja ter javnega obveščanja. Poleg Splošne deklaracije človekovih pravic varujejo to pravico tudi drugi mednarodni in ustavni dokumenti. Tako je pravica do svobode izražanja v Evropi varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo varuje s svojim 10. členom. Tudi večina svetovnih ustav varuje omenjeno pravico in tudi Ustava Republike Slovenije ni izjema, ki pravico do svobode izražanja varuje s svojim 39. členom. Primerjalno ustavno pravo to pravico šteje za eno izmed najplemenitejših človekovih pravic in je nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Svoboda izražanja je ena izmed tistih temeljnih pravic, katere pomen se zaveda tudi širša množica ljudi, večina laikov pa se ne zaveda, da v določenih situacijah, ki navidezno lahko morda delujejo nedolžno, lahko privede do kazenskopravne intervencije. Čeprav je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki je dana vsakemu, tako zasebni kot tudi javni osebi, morajo obstajati meje pri samem uveljavljanju pravice. Če so te meje presežene, mora v tem primeru nastopiti kazensko pravo, ki je v vlogi %varuha te pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda izražanja, človekove pravice, kazenskopravna intervencija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije
Published: 09.03.2021; Views: 1185; Downloads: 177
.pdf Fulltext (1,32 MB)

5.
Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva
Alma Štulanović, 2020

Abstract: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Published: 10.03.2021; Views: 2565; Downloads: 250
.pdf Fulltext (1,02 MB)

6.
Nedotakljivost stanovanja kot ustavna kategorija
Sandra Radovič, 2021

Abstract: Ustava Republike Slovenije v svojem besedilu zajema in ureja najpomembnejša področja družbenega življenja. Zasebnost posameznika je izredno pomembna, posameznik pa najvišjo stopnjo zasebnosti pričakuje v svojem domu. V stanovanju, v katerem bivamo, ljudje pričakujemo popolno zasebnost, zato smo tam tudi najbolj ranljivi. Posameznik v svojem domu živi v svoji intimni in zasebni sferi, ki je ne rabi deliti z nikomer oziroma se sam odloča, s kom in v kolikšni meri jo bo delil z drugimi ljudmi. Nedotakljivost stanovanja je izrednega pomena iz razloga varovanja človekove zasebnosti. V takšnem pomenu je bila nedotakljivost stanovanja prepoznana kot najstarejša oblika varstva zasebnosti človeka. Iz tega razloga tudi pravni sistem Slovenije določa, da je stanovanje prav vsakega posameznika nedotakljivo. Tako vsebuje tudi Ustava Republike Slovenije zagotovilo pravico do nedotakljivosti v 36. členu. Kdorkoli lahko poseže v ustavno zavarovano pravico, zato se morajo tisti posegi, ki so smatrani kot kršitve nedotakljivosti stanovanja, kazensko preganjati. Kljub temu da je nedotakljivost stanovanja ustavno zaščitena dobrina, Ustava Republike Slovenije dopušča posege v to pravico. Relativnost pravice do stanovanjske nedotakljivosti je dopuščena z ustavno dovoljenim vstopom v tuje stanovanje in celo njegovo preiskavo, vendar pod pogoji, ki so določeni z zakonom. Iz tega razloga pravico do nedotakljivosti stanovanja ogroža izvršilna veja oblasti. Uradne osebe, ki opravljajo vstope in preiskave tujih stanovanj, morajo slediti zakonskim določilom in spoštovati določena pravila, zato morajo imeti znanje in biti ustrezno usposobljeni. Kršitve največjega upravnega organa v državi na tem področju so številne, zato je potreben nadzor nad poseganjem v stanovanjsko nedotakljivost, ki pa ga izvaja sodna veja oblasti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nedotakljivost stanovanja, vstop v stanovanje, preiskava stanovanja, zasebnost, Ustava Republike Slovenije
Published: 16.12.2021; Views: 1103; Downloads: 87
.pdf Fulltext (1,03 MB)

7.
Search done in 0 sec.
Back to top