1. |
2. |
3. |
4. Percepcija levice in desnice v slovenski družbiRanko Bjelovuk, 2012 Abstract: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in
desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali
desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista
dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav
je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med
levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti
na zgornje vprašanje.
Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika
večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče
odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih
državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij.
Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in
desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično
opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri
razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in
rimskokatoliške cerkve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina
Published: 29.07.2021; Views: 886; Downloads: 66
 Fulltext (1,05 MB) |
5. SEDEM DESETLETIJ DRUŽINE, SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA TEDNIKAKaja Zupanc, 2024 Abstract: Slovenski katoliški tednik Družina deluje že več kot 72 let. Skozi sedem desetletij se je spopadel z različnimi ovirami in vse do danes uspešno premagal. V diplomski nalogi smo se sprehodili skozi zgodovino in vpliv Družine na slovensko družbo od leta 1952 do danes. Čisto prva številka tednika je izšla v času enopartijskega socialističnega režima nekdanje Jugoslavije. Postopoma je postajal simbol svobode govora in demokracije v 60. in 70. letih. Predvsem se je in se še vedno posveča družbenim vprašanjem s krščanskega vidika in sledi spremembam, ki se dogajajo v družbi in družinah. Skozi desetletja se osredotočamo na politični vpliv na vsebino in uredniško politiko Družine, kako je tednik preživel in se razvijal pod cenzuro, preganjanji in administrativnimi omejitvami. Preučujemo tudi pomen Družine v slovenskem katoliškem tisku ter vpliv politike nanjo. Naloga vključuje analizo člankov, intervjuje z nekdanjimi uredniki ter primerjavo različnih obdobij, da bi razjasnila, kako je Družina ostala glasilo krščanskega upanja in smisla v različnih časovnih obdobjih ter kako se je soočala z izzivi družbene dinamike. Cilj je najti odgovor na raziskovalno vprašanje: V katerem desetletju je bila Družina najbolj pod pritiskom političnega režima. Družina danes deluje tudi na spletnem portalu in se ukvarja z multimedijskimi vsebinami.
Že sv. Maksimilijan Kolbe je bil prepričan, da imajo sodobni mediji velikanske možnosti za posredovanje evangeljskega oznanila. Leta 1938, ko je sv. Maksimilijan Kolbe začel graditi radijsko postajo, je svojim sobratom povedal tole:
Zapomnite si, smisel vseh naših prizadevanj je širiti vero s pisano besedo, govorjeno besedo, nekoč pa morda tudi s snemanjem filmov. (sv. Maksimiljan Kolbe) (Kosloski 2021)
Found in: ključnih besedah
Keywords: Družina, cerkev, krščanski tisk, politika, tiskani medij, cenzura
Published: 13.01.2024; Views: 190; Downloads: 21
Fulltext (1,73 MB) |
