Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


91 - 100 / 163
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij
Simona Breščanski, 2020

Abstract: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1) kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo. Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Published: 13.08.2021; Views: 849; Downloads: 86
.pdf Fulltext (3,30 MB)

92.
Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujini
Sara Đukić, 2020

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore. V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini. Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 897; Downloads: 99
.pdf Fulltext (1,28 MB)

93.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 984; Downloads: 106
.pdf Fulltext (610,72 KB)

94.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji
Magda Lužar, 2014

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 790; Downloads: 53
.pdf Fulltext (1,49 MB)

95.
Vpliv motivacije na zadovoljstvo zaposlenih
Andreja Kušar, 2015

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako motivacija vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kako zaposlene spodbuditi k čim večji delovni motivaciji? Namen: Namen raziskave je bil s pomočjo intervjuja in anketnega vprašalnika ugotoviti, kako motivacija vpliva na zadovoljstvo zaposlenih na del ovnem mestu. Metoda : V nalogi sta uporabljen i tako kvalitativn a kot tudi kvantitativn a metod a , saj je bilo intervjuvanih pet oseb, med njimi dve vodji in trije zaposlen i v r azličnih organizacijah, hkrati je bil sestavljen in izveden t udi anketni vprašalni k, ki je bil razdeljen med naključno izbrane zaposlene osebe različnih poklicev, različne starost i in različnega spola . Vprašanja iz intervjuja so odprtega tipa % inte r vju vanec je s svojimi besedami oblikoval odgovor. Grafično in opisno so predstavljeni tudi rezultati ankete , ki so zaradi lažje interpretacije prikazani v odstotkih . Pri potrjevanju hipotez so odgovori n a določena vprašanja analizirani s pomočjo R - Commanderja , in sicer je narejen izračun Pearsonovega HI - kvadrata. N arejena je tudi tabelarično - kontingen t na primerjav a med različnimi spremenljivkami (spol, starost, i zobrazba in določeno vprašanje). Rezultati : Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno , kako so zaposleni motivirani pri svojem delu in kakšne načine motiviranja uporabljajo vodje za sv oje podrejene. V nalogi so predstavljeni rezultati oziroma spoznanja, kateri demotivatorji so najbolj prisotni na delovnem mestu, kako pomembna je samomotivacija in kdo na delovnem mestu zaposlene najbolj motivira. Razisk ava obsega tudi prikaz modela vplivnih dejavnikov na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, iz katerega lahko prav tako razberemo, da nematerialni dejavniki bolj vplivajo na motivacijo kot materialni dejavniki. Organizacija: Raziskava bo vodilnim pomagala razumeti, kako pomembno vlogo imajo pri motivaciji svojih podrejenih in kako zelo je pomembno, da so vodje tudi sami motivirani. Družba: Raziskava bo pomagala družbi pri poznavanju dejstva, kako zelo pomembna je motivacija tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju. Pomembno je, da smo najprej motivirani sami, šele nato lahko motiviramo druge. Pri tem je najpomembnejša samomotivacija, ki jo posameznik lahko zazna kot notranjo t ežnjo oziroma kot notranji pulz (npr. uporaba pozitivnih misli, razgibavanje, postavitev osebnih predmetov v delovnem prostoru, urejen delovni prostor, neodlašanje z delom, postavitev lastnih ciljev in vztrajanje pri doseganju le - teh ...). Originalnost: Originalnost raziskave je v navedbi, da nematerialni dejavniki bolj motivirajo zaposlene kot materialni dejavniki, kar je v nasprotju s prepričanjem različnih znanstvenikov s področja motivacije. Posebnost raziskave je tudi v izvirnosti osnovne ideje, vsebine in metode. Rezultati štu dije prispevajo k znanju in razumevanju pomena motivacije na delovnem mestu ter s tem pojmom povezanim zadovoljstvom. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Izbran i vodj i in zaposlen i so bili intervjuvani po vnap rej določenih vprašanjih . Ena izmed omejitev je tudi časovna določ e nost, saj s o bili vodji in zaposlen i intervjuvani v točno določenem času (sedaj) in ne za nazaj. Pri anketnem vprašalniku predstavlja omejitev dejstvo, da so naključno izbrani zaposleni odgovarjali na točno določena vprašanja v točno določenem času.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motivacija, dejavniki motiviranja, demotivatorji, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, samomotivacija
Published: 19.08.2021; Views: 1142; Downloads: 94
.pdf Fulltext (1,89 MB)

96.
97.
98.
99.
Dejavniki konfliktov v delovnem okolju
Romana Laknar, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: konflikt, konfliktne situacije, dejavniki konfliktov, stres, mobing, izgorevanje, diplomske naloge
Published: 20.08.2021; Views: 748; Downloads: 47
.pdf Fulltext (749,54 KB)

100.
Uspešno poslovno komuniciranje z uporabo asertivnega komuniciranja
Merima Bekrić, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: asertivnost, učinkovitost, konflikt, dejavniki komuniciranja, poslovno komuniciranje
Published: 20.08.2021; Views: 710; Downloads: 43
.pdf Fulltext (825,04 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top