1. Ureditev starostnih pokojnin v Evropski unijiIra Osojnik, 2017 Abstract: Magistrska naloga vsebuje pregled področja starostnih pokojnin v državah članicah Evropske unije. Osredotoča se na zakonsko ureditev starostnega pogoja, dobe plačanih pokojninskih prispevkov in druge pogoje, ki omogočajo prejemanje polne starostne pokojnine tistim, ki so te omejitve izpolnili. Naloga povzema tudi reforme, ki so jih države članice v zadnjem obdobju implementirale v socialno zakonodajo, ki pokriva starostne pokojnine, ter ključen razlog za reformiranje tega področja, ki je negativna demografska slika prebivalstva Evropske unije.Začetni del naloge opisuje razvoj socialnega varstva v Evropi s poudarkom na pokojninah. V tem sklopu je opisana delitev evropske socialne varnosti na tri različne sisteme, ki imajo danes velik vpliv na financiranje starostnih pokojnin. Evropska unija kot skupnost večine evropskih držav se s pogostimi ukrepi in vzvodi intenzivno trudi ohraniti socialne standarde, ki jih najrazvitejše članice v skupnosti danes dosegajo.Osrednji del naloge vsebuje pregled trenutne zakonske ureditve držav članic Evropske unije in Slovenije na področju starostnih pokojnin. Predstavljene so tudi reforme tega področja, ki jih posamezne članice že izvajajo in reforme,ki so v nekaterih državah še napovedane. Zadnji sklop naloge povzema učinkovite reforme in s tem rešitve na področju starostnih pokojnin, ki so jih izvedle druge države članice EU ter primere kako bi lahko Slovenija izkušnje drugih članic na področju reformiranja starostnih pokojnin implementirala v prihajajočo pokojninsko reformo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, socialna varnost, pokojninski sistemi, starostne pokojnine, reforme, demografija
Published: 27.09.2018; Views: 2481; Downloads: 141
 Fulltext (1,30 MB) |
2. Vpliv demografskih sprememb na čakalne vrste v zdravstvuTjaša Arh, 2021 Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv demografskih sprememb na čakalne vrste v zdravstvu smo obravnavali demografijo prebivalstva v Sloveniji. Osredotočili smo se na rojstva, smrtnost in pričakovano trajanje življenja. V nadaljevanju smo se opredelili na starostno sestavo prebivalstva in ugotovili delež prebivalstva po starostnih skupinah. Poseben poudarek smo namenili demografskim dejavnikom staranja prebivalstva, ki se po naših ugotovitvah močno povečuje in je lahko eden od ključnih dejavnikov za nastajanje čakalnih vrst v zdravstvu. Predstavili smo čakalne vrste v zdravstvu, ki so večletna aktualna tema, in ugotavljali možne vzroke za njihov nastanek. Osredotočili smo se na čakalne sezname in njihovo upravljanje z upoštevanjem zakonske regulative. Obravnavali smo ukrepe in vladne projekte za zmanjševanje čakalnih vrst, ki so se izkazali za delno učinkovite. Pred pripravo analiz smo se osredotočili še na trende in vzroke, ki po ugotovitvah prav tako vplivajo na zdravstveno varstvo. S pridobljenimi podatki smo pripravili analize čakalnih vrst in čakalnih dob za zdravstvene storitve na kardiologiji UZ srca ter MR glave in skeleta v Splošni bolnišnici Jesenice, pripravili smo analizo starostne sestave čakajočih v čakalnih vrstah in na podlagi prej opravljenih analiz ugotavljali rezultate in iskali odgovor na zastavljeno hipotezo, ki je nismo zavrgli. Pripravljene analize bi bile odlično izhodišče kot primer dobre prakse za vse bolnišnice kot tudi za ustrezne institucije, saj bi na podlagi dobljenih podatkov lažje pripravili določene ukrepe za posamezne storitve. Pri pisanju dela smo uporabili zgodovinsko, opisno, kvantitativno in primerjalno metodo ter metodo opazovanja z lastno udeležbo, na koncu pa še metodo sinteze.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demografija, demografski dejavniki staranja prebivalstva, čakalne vrste, zdravstvene storitve, trendi v zdravstvu
Published: 28.01.2022; Views: 943; Downloads: 85
Fulltext (1,89 MB) |
3. Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijoBojana Benkovič, 2023 Abstract: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Published: 20.04.2023; Views: 433; Downloads: 33
Fulltext (2,52 MB) |
