Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Socialnovarstveni prejemki - primerjalna študija med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško ter problematika denarne socialne pomoči v Sloveniji
Karina Bezjak, 2021

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo kako je sistemiziran položaj socialne varnosti, natančneje se usmerimo v politiko socialne varnosti, načelo socialne varnosti in delovanje transferjev za delo, družino in socialne zadeve. Predstavljamo, kako se sistem transferjev za delo, družino in socialne zadeve odraža tudi v praksi. Pri raziskovanju in predstavitvi problematike na obravnavanem področju si pomagamo s teorijo in prakso ter tako predstavimo probleme in rešitve. Ugotavljamo, kakšne pravice do uveljavljanja se pojavljajo v družbi pri posameznikih ali družinah. V okviru raziskave primerjam družinske prejemke v Avstriji in na Hrvaškem s prejemki v Sloveniji. Predstavim primerjavo družinskih prejemkov, bistvene razlike pri uveljavljanju pravic, primerjavo socialne varnosti v omenjenih državah ter kako družinski prejemki in njihov obseg vlivajo na družbo, zaposlovanje in socialno varnost. V družbi veliko zanimanja vzbuja že samo misel na ljudi, potrebne denarne socialne pomoči, kar je bila tudi iztočnica za raziskovanje. Raziskujemoin predstavimo, zakaj prihaja do vedno večjega števila upravičencev oziroma ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, kaj je razlog za povečanje statističnih podatkov v obdobju ter kaj vpliva na višanje denarne socialne pomoči. Predstavimo problem, ki se v družbi pojavlja na področju denarne socialne pomoči, ter poskušamo najti rešitev in alternative za obvladovanje. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti kakšna bi bila možna pot do alternativne oblike obravnavanja in zanimanja za področje, ki ureja socialnovarstvene interese ter izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, po morebitnih spremembah ter po vzpodbujanju razmišljanja širše javnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družinski prejemki, načela socialne varnosti, socialna politika, uveljavljanje pravic, denarna socialna pomoč
Published: 29.12.2021; Views: 1085; Downloads: 97
.pdf Fulltext (900,65 KB)

3.
Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela
Ana Delišimunović, 2023

Abstract: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Published: 20.04.2023; Views: 419; Downloads: 53
.pdf Fulltext (1,53 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top