Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


421 - 430 / 510
First pagePrevious page39404142434445464748Next pageLast page
421.
Vpliv miselnih napak na vedenje
Darja Tahirović, 2022

Abstract: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja. V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo. V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 570; Downloads: 71
.pdf Fulltext (751,12 KB)

422.
Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja
Erna Toromanović-Sendić, 2022

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci (udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«). Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti. Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal informiranja za vse generacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 478; Downloads: 42
.pdf Fulltext (2,35 MB)

423.
Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog
Aleksandra Vasiljević, 2022

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 628; Downloads: 37
.pdf Fulltext (1,65 MB)

424.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica
Alja Žibret Božič, 2022

Abstract: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 571; Downloads: 50
.pdf Fulltext (1,43 MB)

425.
Prenos zgodovinskega spomina o vplivu begunstva in begunskih taborišč na civilno prebivalstvo med in po soški fronti
Karin Premrl, 2022

Abstract: Prva svetovna vojna je pustila močan pečat na civilno prebivalstvo. V Posočju se je moralo na tisoče ljudi nemudoma izseliti iz svojih domov in se zateči v neznano. Veliko ljudi je bilo nastanjenih v taboriščih, v katerih so opravljali različna dela, da so zaslužili za preživetje. Žene, otroke in starejše bolne ljudi je vojska pustila v zaledju, očete oziroma može in sinove pa vpoklicala za bojevanje na fronti. Tema diplomske naloge zavzema prenos zgodovinskega spomina o begunstvu iz obdobja soške fronte med desetimi posamezniki. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali se spomin na to obdobje prenaša iz roda v rod, ali spomin na to obdobje tone v pozabo ter koliko to obdobje potomci beguncev poznajo. Kot raziskovalno metodo smo uporabili intervju, katerega smo izpeljali s posamezniki, starimi med 55 in 80 let. Od tega smo izbrali pet moških in pet ženskih oseb. Izbrali smo tiste posameznike, za katere smo predvideli, da poznajo zgodovinski čas in obdobje soške fronte ter s tem obdobjem povezano begunstvo. V nalogi smo si zastavili eno raziskovalno vprašanje. Ko smo z raziskavo zaključili, smo odgovorili na to vprašanje in tako prišli do ključnih ugotovitev. S samo raziskavo smo prišli do zaključka, da je spomin na trpljenje prebivalstva še močno živ, še posebej pri ljudeh, ki so imeli prednike v begunstvu iz obdobja soške fronte.
Found in: ključnih besedah
Keywords: begunstvo, begunska taborišča, soška fronta, civilno prebivalstvo, spomini, kolektivni spomin, pričevanja, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 484; Downloads: 22
.pdf Fulltext (670,12 KB)

426.
Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobe
Melani Ploj, 2022

Abstract: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Found in: ključnih besedah
Keywords: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 548; Downloads: 31
.pdf Fulltext (930,44 KB)

427.
Vloga terapevtskega psa v svetovalnem procesu pri mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami - študija primera
Anita Pertoci, 2022

Abstract: Vse več otrok se sooča z vedenjskimi in čustvenimi težavami in le ti v skrajnem primeru pristanejo v vzgojnih domovih. Otroci s travmatičnimi izkušnjami imajo najpogosteje tudi težave pri komunikaciji, učenju in odnosu z vrstniki. Eden od načinov, kako lažje odpreti srca teh otrok in jim pomagati skozi stiske, so terapije s pomočjo živali. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je otroški psihoterapevt Boris Levinson predlagal uporabo živali kot so-terapevtov, saj naj bi pomagale prebiti led pri tistih osebah, ki se težko odprejo. Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da psi v svetovalnih procesih pripomorejo k hitrejši učinkovitosti še na veliko drugih načinov. Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih živali ne obsojajo, zato so ob njih sproščeni. Z božanjem živali se stimulira sproščanje oksitocina, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Pozitivne lastnosti pasjega karakterja in vedenja lahko izkoristimo v psihosocialnem svetovanju pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Ti otroci so že zaznamovani s slabimi življenjskimi izkušnjami in so razvili različne obrambne mehanizme, ki niso družbeno sprejemljivi. Pes v svetovalnem procesu predstavlja medij, ki jim poleg fizične sprostitve nudi še pozitivne izkušnje na področju samokontrole, motiviranosti, sodelovanja, vodenja, opazovanja in samokritičnosti. V diplomski nalogi na praktičnem primeru predstavimo, kako pes, kot pomočnik svetovalca, vpliva na mladostnika z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter na sam proces svetovanja. Uporabili smo raziskovalno metodo študijo primera in se osredotočili na posamezni primer. Raziskava je kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih dokazov. Pokazala je, da je v svetovalnem procesu vloga psa, kot so-terapevta izrednega pomena, v smislu podpore svetovalcu, kar bistveno pripomore k uspešnosti svetovalnega procesa.
Found in: ključnih besedah
Keywords: terapija s pomočjo živali, psihoterapija, psihosocialna pomoč, mladoletniki, vedenjske težave, čustvene težave, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 535; Downloads: 30
.pdf Fulltext (696,55 KB)

428.
Čuječnost kot orodje za blažitev anksioznih motenj
Majda Blažič, 2022

Abstract: Anksiozne motnje so poleg depresije v razvitem svetu najpogostejše motnje. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, še narašča. Uporaba čuječnosti se je izkazala za učinkovito orodje pri blažitvi anksioznih motenj. Obstaja veliko različnih pristopov za učenje čuječnosti. V slovenskem prostoru se čuječnost izvaja v slopu kognitivno vedenjske terapije, ki jo imenujemo kognitivno vedenjska terapija, temelječa na čuječnosti. Med poznanimi pristopi učenja čuječnosti je osemtedenski tečaj čuječnosti, ki temelji na soočanju s stresom, tesnobo in bolečino (MBSR). V diplomski nalogi se sprašujemo, ali je uporaba čuječnosti učinkovita za blaženje anksioznih motenj. Osredotočili se bomo na notranje psihično stanje posameznika (anksiozne motnje) in na obvladovanje življenja ter soočanja z različnimi situacijami (čuječnost). Raziskavo smo izvedli na vzorcu petih oseb ženskega spola, ki so zbolele za anksiozno motnjo. Vse udeleženke raziskave so obiskovale kognitivno vedenjsko svetovanje, kjer so se naučile tehnik čuječnosti. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s pomočjo izvedenih intervjujev skušali oceniti uporabo čuječnosti kot orodje za blažitev anksioznih motenj. Pet udeleženk smo spraševali o soočanju in obvladovanju anksiozne motnje pred uporabo čuječnosti, doživljanju prvega stika s čuječnostjo, soočanjem s samostojnim delom, ki ga zahteva čuječnost, pojavljanje anksioznih epizod ob uporabi čuječnosti in kako se je spremenil njihov svet kakovosti z uporabo čuječnosti. Udeleženkam je s pomočjo čuječnosti uspelo ublažiti simptome anksioznih motenj. S samo izvedbo vaj čuječnosti so imele v začetku nekaj težav, ki pa so jih z redno vadbo odpravile. Epizode anksioznih motenj se z uporabo čuječnosti zmanjšajo, ko se pojavijo, jih znajo hitreje obvladati. Spremeni se tudi njihov svet kakovosti, kot so povedale udeleženke, se je njihova kakovost življenja drastično spremenila. Ugotavljamo, da je uporaba čuječnosti blagodejno učinkovala na duševno zdravje udeleženk in posledično na njihovo kakovost življenja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: čuječnost, anksiozne motnje, praksa čuječnosti, zdravljenje, nezavedni um, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 564; Downloads: 71
.pdf Fulltext (1,17 MB)

429.
Pozitivni in negativni vplivi dela od doma na počutje zaposlenih v farmacevtskem podjetju v času epidemije Covid-19
Maja Cesar Grilc, 2022

Abstract: Epidemija Covid-19 je v naša življenja, poleg številnih sprememb, prinesla tudi novodobno obliko dela - delo od doma. Številni zaposleni po celem svetu so se, z namenom zajezitve virusa in ohranjanju zdravja, nenadoma selili v domače pisarne. Z raziskovalno nalogo smo preučili pozitivne in negativne vidike takšnega načina dela na zaposlene v farmacevtskem podjetju. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo raziskali kako delo od doma vpliva na produktivnost in učinkovitost zaposlenih, na odnose znotraj oddelka ter poglobili znanje o vplivu takšega dela na psihofizično zdravje zaposlenih. Delo od doma, glede na dobljene podatke, predstavlja obliko dela, ki zaposlenemu omogoča, da se bolje prilagodi delu ter lastnim obveznostim, saj omogoča samostojno razporejanje delovnika. Takšna oblika zaposlitve ima poleg pozitivnih učinkov na okolje tudi številne pozitivne učinke na zaposlene. Zaposlenim omogoča fleksibilnost, možnost opravljanja dela v manj stresnem, domačem okolju, povečuje produktivnost in dobro počutje zaposlenih. Po drugi strani pa prinaša tudi kar nekaj negativnih vplivov med katerimi so v ospredju zmanjšana motivacija zaposlenih, ohlajanje odnosov na oddelku, preobremenjenost, slabša storilnost, zmanjšana učinkovitost, slabša komunikacija in povečan obseg dela zaposlenih. Raziskava je pokazala, da se tako negativni in pozitivni vplivi med seboj prepletajo, zato je izrednega pomena, da vsem zaposlenim, ki svoje delo opravljajo od doma, omogočimo, da si samostojno izberejo ali bodo delali od doma, v pisarni ali pa bodo izbrali kombiniran delovnik, ki omogoča izkoriščanje pozitivnih vplivov in zmanjšuje negativne vplive dela od doma. S tem jim pokažemo zaupanje in jim omogočimo izbiro, ki njim predstavlja idealni delovnik in jim omogoča, da, kar se da najbolje, izkoristijo svoje sposobnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delo od doma, Covid-19, učinkovitost, produktivnost, počutje zaposlenih, odnosi v ekipi, kombiniran delovnik, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 527; Downloads: 43
.pdf Fulltext (1,26 MB)

430.
Pomen medgeneracijskega učenja v organizaciji
Saša Gazvoda, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: medgeneracijsko učenje, generacija, motivacija, mentorstvo, učenje v organizaciji, diplomske naloge
Published: 20.02.2023; Views: 507; Downloads: 15
.pdf Fulltext (966,21 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top