11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Direktiva o plačilnih storitvah 2 in razvoj simulatorja za izvajanje avtomatiziranega testiranja toka podatkov tretjega ponudnika storitevRok Lenček, 2022 Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen simulator za izvajanje avtomatiziranega testiranja toka podatkov tretjega ponudnika storitev, katerega namen je avtomatizirati, do sedaj ročno izvajan postopek testiranja toka podatkov skozi katerega gre certificiran tretji ponudnik storitev.
V prvem delu sta opisani Evropska Direktiva o plačilnih storitvah in Slovenska zakonodaja, ki zaradi tehnoloških novosti na trgu plačilnih storitev narekujeta višjo zaščito uporabnika ob izvajanju spletnih in mobilnih plačil ter zagotavljata enake pogoje poslovanja ponudnikov plačilnih storitev. Predstavljene so tudi tehnologije, uporabljene pri razvoju simulatorja.
Sledi postopek razvoja uporabniškega dela v ogrodju Vue.js in strežniškega dela v okolju Node.js. V nadaljevanju je predstavljen opis delovanja in uporabe simulatorja ter avtomatiziran postopek kontinuirane integracije in kontinuirane dostave aplikacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: simulator, direktiva, Vue.js, Node.js, kontinuirana integracija, kontinuirana dostava
Published: 31.03.2022; Views: 931; Downloads: 93
 Fulltext (1,83 MB) |
19. Uporaba procesov projektnega managementa pri informacijski prenovi nepremičninskih evidencBoštjan Grčar, 2023 Abstract: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nepremičninske evidence, infrastruktura za prostorske informacije, direktiva INSPIRE, program projektov eProstor, prenova nepremičninskih evidenc, projektni management, PMBOK® vodnik
Published: 20.06.2023; Views: 424; Downloads: 39
Fulltext (895,32 KB) |
20. Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanjViviana Ganzitti, 2024 Abstract: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija
Published: 16.04.2024; Views: 61; Downloads: 1
Fulltext (585,87 KB) |
