1. Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijoJožefa Fridl, 2015 Abstract: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 31.08.2017; Views: 3710; Downloads: 174
 Fulltext (3,76 MB) |
2. |
3. Zakonodajne spremembe na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravuPetra Gorenc, 2017 Abstract: Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava. Razvilo se je z namenom izboljšanja pogajalskega položaja avtorjev nasproti uporabnikom njihovih del. S skupinskim nastopom so avtorji lahko zahtevali pravičnejše nadomestilo za uporabo del. Kolektivna oblika upravljanja pravic v določenih primerih predstavlja edini način, preko katerega lahko avtor uveljavi svoje pravice. V razmerah množične in razprostranjene uporabe del je za avtorja lažje in učinkovitejše, da prepusti upravljanje pravic pooblaščeni kolektivni organizaciji in se sam lahko posveti nadaljnjemu avtorskemu ustvarjanju. Na drugi strani je uporabniku olajšana pridobitev dovoljenja za uporabo številnih avtorskih del. Diplomsko delo obravnava spremembe slovenske zakonodaje na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu. Od sprejetja prvega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 do danes je bil zakon noveliran sedemkrat. Največjo spremembo predstavlja konec preteklega leta 2016 sprejet nov zakon, t. i. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Nov zakon ločeno obravnava kolektivno upravljanje od drugih vsebin avtorskega prava. Sprejetju novega zakona je med drugim botroval tudi prenos Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014, o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu v slovenski pravni red.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kolektivno upravljanje, kolektivne organizacije, avtorsko pravo, prenos direktive
Published: 12.07.2018; Views: 2555; Downloads: 163
Fulltext (892,78 KB) |
4. |
5. Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih službTina Jakopič, 2017 Abstract: Cilj izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb je zagotoviti kakovostno življenjsko okolje svojim občanom ob minimalnih stroških. Njihove potrebe morajo potekati nemoteno in biti dosegljive vsakomur. Gre za javni interes in pridobivanje dobička ni v ospredju. Da je občina uspešna in učinkovita, mora dobro poznati področje pravnega urejanja. Zavedati se mora, da je ob vse večji globalizaciji in mobilnosti delovne sile in kapitala vsaka občina edinstvena. To pomeni, da je vsaka občina vezana na svojo poselitev, prostorske, naravne in druge frekvenčne značilnosti, ki vplivajo na izbiro izvajanja lokalnih javnih služb. Pomembno je poznati in razlikovati možnosti izvajanja javnih služb ter analizirati katera vrsta javne službe je za določeno občino in določeno področje najprimernejša in najučinkovitejša. Namen magistrskega dela "Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb" je predstaviti možnosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, opisati razlike med njimi ter se vprašati o sami učinkovitosti določenega izvajanja javne službe. Ali je za oddajo javnega naročila vedno potreben javni razpis, ali nas koncesija privede do privatizacije ipd. Da si znamo odgovoriti na ta vprašanja, je potrebno slediti evropskim pravnim smernicam, ki se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, evropski zakonodaji kot tudi sodni praksi ter seveda slovenski zakonodaji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, sodna praksa Evropske unije, služba varstva okolja, direktive
Published: 16.08.2018; Views: 2499; Downloads: 143
Fulltext (1,91 MB) |
6. |
