Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
22.
Spolna diskriminacija v delovnih razmerjih
Romina Lipicer, 2009

Found in: ključnih besedah
Keywords: diskriminacija, spolna diskriminacija, spol, trg delovne sile, zakonodaja, pravno varstvo
Published: 29.05.2019; Views: 2298; Downloads: 92
.pdf Fulltext (434,19 KB)

23.
Vpliv spolnih stereotipov na zaznavanje uspešnosti vodenja
Darja Ratej, 2019

Found in: ključnih besedah
Keywords: spolni stereotipi, vodenje, komunikacija, diskriminacija, spolne kvote
Published: 18.11.2019; Views: 2355; Downloads: 118
.pdf Fulltext (1,80 MB)

24.
Kompetence strokovnih delavcev za delo v medkulturnem okolju
Selma Osmanović, 2019

Found in: ključnih besedah
Keywords: medkulturne kompetence, medkulturni dialog, multikulturalizem, diskriminacija
Published: 16.01.2020; Views: 2031; Downloads: 165
.pdf Fulltext (1,54 MB)

25.
Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravu
Luka Miladinović, 2020

Abstract: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Found in: ključnih besedah
Keywords: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Published: 06.01.2021; Views: 1464; Downloads: 145
.pdf Fulltext (565,28 KB)

26.
Diskriminacija pri zaposlovanju Romov v Sloveniji
Maja Mandelc, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: Romi, diskriminacija, segregacija, stereotipi, zaposlovanje
Published: 20.01.2021; Views: 1364; Downloads: 83
.pdf Fulltext (1,14 MB)

27.
Enakopravnost med moškimi in ženskami na trgu dela
Božena Šimunić, 2014

Found in: ključnih besedah
Keywords: zaposlovanje, enakopravnost, človekove pravice, trg dela, diskriminacija, zakonodaja
Published: 20.01.2021; Views: 967; Downloads: 65
.pdf Fulltext (794,83 KB)

28.
Žensko vodenje - je res tako drugačno?
Nuša Korošec, 2021

Found in: ključnih besedah
Keywords: vodenje, spol, diskriminacija, uspešno vodenje, management znanja
Published: 29.04.2021; Views: 993; Downloads: 106
.pdf Fulltext (1,23 MB)

29.
Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih
Nevenka Terselič, 2011

Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Published: 27.07.2021; Views: 831; Downloads: 59
.pdf Fulltext (1,17 MB)

30.
(Ne)enak položaj žensk v slovenski policiji
Tomaž Pavček, 2011

Abstract: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju. V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola, zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen položaj v policijski organizaciji. Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu. O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi, zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke
Published: 27.07.2021; Views: 977; Downloads: 57
URL Fulltext (0,00 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top