Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 57
First pagePrevious page123456Next pageLast page
21.
Grška polis kot država
Kaja Krump, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: polis, oblike državne ureditve, Atene, Šparta, Zakonik iz Gortina, država, Platon, Aristotel
Published: 27.07.2018; Views: 2247; Downloads: 141
.pdf Fulltext (1,27 MB)

22.
Tranzicija in vstop v EU - primer Romunije
Cristina Stres, 2012

Found in: ključnih besedah
Keywords: Komunistična partija Romunije, socialistična država, diktatura
Published: 30.07.2018; Views: 1838; Downloads: 132
.pdf Fulltext (984,25 KB)

23.
24.
25.
26.
Spremembe zakonodaje z vidika pravne varnosti državljanov
Matej Rupnik, 2009

Found in: ključnih besedah
Keywords: pravna država, pravna varnost, izvršilni postopek, sodni zaostanki
Published: 13.08.2018; Views: 2848; Downloads: 118
.pdf Fulltext (2,19 MB)

27.
28.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Abstract: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 8096; Downloads: 723
.pdf Fulltext (1,39 MB)

29.
Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZN
Nina Bečejac, 2016

Abstract: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3273; Downloads: 165
.pdf Fulltext (437,54 KB)

30.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Abstract: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Published: 17.08.2018; Views: 11764; Downloads: 737
.pdf Fulltext (817,01 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top