41. Zanimanje za nakup električnega avtomobila v SlovenijiBarbara Gril, 2018 Abstract: Skozi celotno magistrsko delo opisujemo in raziskujemo pomen nizkoogljične družbe. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene za doseganje brezogljične družbe v prihajajočih letih, nekje do leta 2050. Vsakodnevni način življenja ter vsakodnevna opravila in navade ljudi lahko prispevajo v dobro okolja in družbe. Ker je promet ključni dejavnik, ki pripomore k zagotavljanju nizkoogljične družbe, smo se v magistrski nalogi odločili preiskovati področje električnega avtomobila v Sloveniji. Ta je namreč en izmed razlogov, kako v današnjem in prihajajočem času doseči brezogljičnost. Njegova uporaba in ekološki vpliv na okolje pripomoreta k bolj kakovostnem bivanju. Je dejavnik, ki zastavljenim smernicam Evropske unije tesno sledi. Ravno iz tega razloga smo se skozi magistrsko nalogo osredotočali na zanimanje za nakup električnega avtomobila v Sloveniji. Slovenija je majhna, zelo tranzitna evropska država. Je idealna kandidatka za čim prejšnjo uveljavitev elektromobilnosti, naj bo to javni prevoz ali osebno prevozništvo. Glede na to, da je elektromobilnost dokaj nov pojem in še ne toliko prepoznaven, smo najprej pregledali literaturo o nizkoogljični družbi, smernice Evropske unije in upoštevanje Slovenije pri implementaciji teh smernic. V nadaljevanju naloge smo se v povezavi z omenjeno literaturo osredotočili na poznavanje tematike nizkoogljičnosti v Sloveniji, kakšni so družbeno znanje o električnih avtomobilih, zanimanje za njihov nakup in njihova prihodnost.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nizkoogljična družba, brezogljičnost, Evropska unija, električni avtomobili, elektromobilnost, Slovenija, magistrske naloge
Published: 07.06.2021; Views: 994; Downloads: 74
 Fulltext (1,98 MB) |
42. Zaupanje v civilnodružbene organizacijeEdi Vivoda, 2012 Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati
gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah
zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in
vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in
ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je
predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva
zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo
zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih
drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in
slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje
posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je
spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena
vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po
cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim
vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom
zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi
na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je
zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po
posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih
intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da
sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so
vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje
socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski
potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje
števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali
sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten
upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli
upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni
drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje
v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je
upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi
industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju
sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo
pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim
vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in
neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje
sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih,
kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov
sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve
sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje
sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo
le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in
izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo
v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve
pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je
vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni
vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v
kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi
partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in
ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti.
Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega
članstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Published: 26.07.2021; Views: 1122; Downloads: 50
Fulltext (1,25 MB) |
43. Življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobjuRobert Mihelič, 2017 Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost
življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko
okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom
za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so
starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega
dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo
nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi
tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za
porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših
občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne
gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in
kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo
opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter
podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo
raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja
obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 802; Downloads: 60
Fulltext (1,07 MB) |
44. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Abstract: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Published: 27.07.2021; Views: 1686; Downloads: 167
Fulltext (696,87 KB) |
45. Odnos slovenske družbe do homoseksualnostiNeža Juršič, 2015 Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih
prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli
teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno
raziskovanje.
Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti.
Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni
sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih
željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med
osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da
homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni
enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do
homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja,
za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in
povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta
tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 859; Downloads: 133
Fulltext (703,06 KB) |
46. |
47. |
48. Uporabna vojaška etika Za vključujočo in varno družbo prihodnostiSabina Kečanović, 2020 Abstract: Bistvo obravnavane teme, na katerem sloni celotna argumentacija tega magistrskega dela, je iskanje uporabnih odgovorov na ključno vprašanje, kako v razmerah globalne negotovosti, kompleksnih varnostnih groženj, problemov in izzivov razviti nov in učinkovitejši način razmišljanja, kar je v danih razmerah visoke negotovosti in globalnega varnostnega tveganja že na svetovni ravni široko sprejet, nujen in neizogiben pogoj za preživetje ljudi in planeta Zemlja. Ob upoštevanju integralnega vidika raziskovanja so kot poglavitne metode uporabljene dialektična, primerjalna, zgodovinska in antropološka ter sociološka in aksiološka-deontološka metoda. Z mikrosociološkim pristopom, z delno strukturiranim intervjujem, s študijo primera (angl. case study) in z analizo sekundarnega gradiva so teoretične ugotovitve, ki potrjujejo glavno in delovne hipoteze, dodatno podkrepljene. Namen in cilj skupaj z rezultati raziskovalnega dela utemeljujejo potrebo po uporabni vojaški etiki in njenem integrativnem pristopu v Slovenski vojski. To je ključni rezultat tega magistrskega dela. V celoti je primerljiv s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja ter vključujoče in varne družbe prihodnosti v Agendi 2030. Izvirnost in uporabnost sta doktrinarno utemeljeni s prizadevanji sodobnih moralnih filozofov za vrnitev etike k vsebinskim vprašanjem ter s primerjalnimi ugotovitvami, da je uporabna vojaška etika v svetovnem merilu uveljavljena v vojskah različnih držav in Zavezništva. Z vsem navedenim magistrsko delo Uporabna vojaška etika za vključujočo in varno družbo prihodnosti predstavlja nov in učinkovitejši pristop h krepitvi etike v Slovenski vojski, na vseh ravneh in področjih njenega normativnega okvira in delovanja, tako v nacionalnem varnostnem in obrambnem kot mednarodnem in diplomatskem pogledu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: etika, moralna teorija, vključujoča in varna družba, uporabna vojaška etika
Published: 04.02.2022; Views: 969; Downloads: 66
Fulltext (1,03 MB) |
49. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbiAnja Rupnik, 2021 Abstract: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Published: 17.05.2022; Views: 713; Downloads: 88
Fulltext (1,18 MB) |
50. Segmenti uspešnega turističnega produktaBoštjan Žabar, 2020 Abstract: Namen raziskave je bil spoznati potrebe in želje jutrišnjega turista, katere bodo pomagale razviti dober in sodoben turistični produkt. Uporabljen je bil tako kvalitativni kot tudi kvantitativni način družboslovne raziskovalne metodologije. Raziskava temelji na realnosti našega teritorija in je s tem tudi omejena na njegove specifike. Z analizo potreb turista smo opredelili in klasificirali segmente uspešnega turističnega produkta, takega ki naj bi bil trajnostni ne zgolj iz zakonskih temveč iz družbenih, okoljskih in ekonomskih omejitev ter vzgibov. Uspešen ali neuspešen turistični produkt je človek, ki daje produktu karakter in je človek, ki sooblikuje okolje v katerem biva. Poleg tega smo spoznali, da bo turizem kljub krajšim krizam zagotovo imel v Sloveniji konstantno rast. Raziskava je nadalje pokazala, da se je že v prejšnjih letih turist začel nagibati k alternativnim (manjšim) nastanitvenim modelom. Družba je naravnana v trajnostni razvoj in s tem daje prednost obratom in dejavnostim, ki v bistveno manjši meri negativno vplivajo na okolje kjer se nahajajo. Covid-19 kriza ne bo spremenila že nakazanih trendov, kriza jih bo zagotovo le pospešila. Omenjena analiza prinaša turističnim operaterjem bolj natančno sliko, katere želje gosta so mogoče do danes spregledali in katere precenjevali. Identifikacija potreb gosta zagotovo lahko prepreči napačne usmeritve in investicije v nepotrebne produkte ali ustvarjanje napačnih in celo škodljivih strategij; tako na ravni podjetja kot tudi na ravni družbe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: turizem, sociologija, masovni turizem, trajnost, družba, okolje, diplomske naloge
Published: 17.05.2022; Views: 663; Downloads: 31
Fulltext (2,94 MB) |
