Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Strategija enotnega digitalnega trga in njen dosedanji razvoj
Jaša Blažič, 2017

Abstract: To diplomsko delo je obsežna in celovita analiza literature ter ukrepov, ki so bili zadani, postavljeni in so v fazi spreminjanja in prilagajanja za dosego cilja strategije, ki se v sklopu prava Evropske unije imenuje Strategija enotnega digitalnega trga. Namen dela je, da se bralca spozna z delom Komisije na področju enotnega digitalnega trga prek opredelitve posameznih točk strategije. Prek opisne, razlagalne in normativne metode bo delo združevalo vse ukrepe strategije, ter analiziralo njihov razvoj. V prvem poglavju je tako razložen zakonodajni postopek, ki je uveljavljen v Evropski uniji za sprejem novih legislativnih ukrepov, in njegovi ključni akterji. Največ teže je postavljeno na delo Evropske komisije in njeno sposobnost, da spodbudi določene kritične ukrepe in na splošno določi strategijo razvoja Evropske unije. Od drugega poglavja naprej se delo odmika od splošnih in abstraktnih načel delovanja Evropske komisije in prehaja k bolj konkretnim zadevam, ki so bile nujne za sprejetje ukrepov znotraj strategije. Strategija je sestavljena iz treh stebrov, znotraj katerih so nanizani ukrepi, zato je vsako naslednje poglavje namenjeno enemu stebru strategije. V drugem poglavju so tako nanizani ukrepi, ki so predvsem ciljani na potrošnike in podjetja ter le-tem omogočajo boljši dostop do digitalnega blaga in storitev znotraj Evropske unije. Tretje poglavje se osredotoča na ukrepe, katerih cilj je oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev, da se doseže čim večji napredek v digitalnih omrežjih in inovativnih storitvah. To so nova oziroma spremenjena pravila telekomunikacijskega trga in storitev ter določeni ukrepi za povečanje varnosti in zasebnosti potrošnikov ter podjetij. Četrto poglavje pa zadeva zadnji steber strategije, in sicer so znotraj tega ukrepi za čim večje izkoriščanje potenciala za rast, ki ga ima evropsko digitalno gospodarstvo. Ukrepi na tem področju so predvsem usmerjeni proti internetnim in telekomunikacijskim tehnologijam.
Found in: ključnih besedah
Keywords: enotni digitalni trg, zakonodaja, strategija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2694; Downloads: 217
.pdf Fulltext (916,06 KB)

2.
3.
Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja?
Valerija Klinec, 2021

Abstract: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Published: 24.02.2022; Views: 780; Downloads: 101
.pdf Fulltext (587,03 KB)

4.
Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu
Patricija Firbas, 2023

Abstract: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Found in: ključnih besedah
Keywords: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Published: 18.01.2024; Views: 163; Downloads: 12
.pdf Fulltext (1,63 MB)

5.
Dilema digitalne suverenosti Evropske unije
Zlatko Marinič, 2023

Abstract: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Published: 18.01.2024; Views: 151; Downloads: 18
.pdf Fulltext (1,08 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top