Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v Sloveniji
Silvija Jakopovič, 2016

Abstract: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 4016; Downloads: 198
.pdf Fulltext (943,15 KB)

2.
Diskriminacija na podlagi evropskega državljanstva in vpliv na vsakodnevno življenje v Republiki Sloveniji
Črtomir Kurnik, 2016

Abstract: Delo govori o diskriminaciji na področju evropskega državljanstva. Predstavljeno je evropsko državljanstvo, kako se je skozi zgodovino razvijalo in kakšne pravice to prinaša evropskim državljanom. Vse skupaj je predstavljeno s pomočjo zgodovinsko pomembnih dejstev, zakonodaje in prakse evropskega sodišča. Sledi razlaga diskriminacije na podlagi evropskega državljanstva, ki opredeli diskriminacijo v Evropi, predstavi vrste diskriminacije in pravno prakso s tega področja v Evropi. Sledijo študije treh primerov iz Slovenije, ki natančno predstavijo diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva. Glede na pogoje, ki jih slovenski subjekti postavljajo za pridobitev določenih storitev in blaga, so predstavljeni trije hipotetični primeri, ki so nato ocenjeni, ali takšna situacija pomeni diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva ali ne. Na podlagi študij je izdelano poglavje, ki predstavi vpliv diskriminacije evropskega državljanstva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki živijo v Sloveniji, kjer na podlagi hierarhije Maslowih potreb ugotovimo, ali in kako diskriminacija na podlagi evropskega državljana vpliva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki ne živijo v svoji državi ampak v drugi državi članici EU. Delo stremi k vprašanju diskriminacije evropskega državljanstva v Sloveniji in ugotavljanju, kako ta vpliva na življenje drugih evropskih državljanov v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diskriminacija, državljanstvo, evropsko državljanstvo, evropski državljani, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 3721; Downloads: 173
.pdf Fulltext (2,43 MB)

3.
Evropska unija med mednacionalno in nadnacionalno organizacijo
Alenka Žigon Ljubijankić, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, države članice, Lizbonska pogodba, Evropski parlament
Published: 29.08.2017; Views: 3788; Downloads: 174
.pdf Fulltext (969,24 KB)

4.
5.
Zagotavljanje varnosti v Zavodih za prestajanje kazni zapora preko disciplinskega kaznovanja obsojencev
Denis Perše, 2017

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na področje primernejše oziroma učinkovite urejenosti disciplinskih kazni po ZIKS-1. Dejstvo je, da se v praksi srečujemo s težavo, da obstoječe disciplinske kazni obsojenci ne dojemajo kot kazni in jih mešajo s instituti varnostne narave (namestitev v strožji režim prestajanja kazni). Tema magistrske naloge je precej aktualna, saj se v praksi soočamo z vprašanjem, kakšna bi lahko bila normativna ureditev disciplinskih kazni, da bi bila ustrezna in učinkovita ter da bi dosegla svoj namen. Ugotovitve ankete, izvedene med obsojenci, kažejo na to, da obsojenci varnostne ukrepe (namestitev v posebej varovan prostor, obisk za steklom) doživljajo kot kazen. Vse to kaže tudi na dejstvo, da obsojenci tisto kazen, ki jim je bila izrečena takoj, doživljajo zelo čustveno in jih močno prizadene
Found in: ključnih besedah
Keywords: Zavodi za prestajanje kazni zapora, disciplinski prestopek, disciplinska sankcija, varovanje zavoda, pravosodna policija, Zakon o splošnem upravnem postopku, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Slovenija, Evropska unija
Published: 07.11.2017; Views: 3311; Downloads: 199
.pdf Fulltext (1,05 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0 sec.
Back to top