Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza vpliva generacijskih razlik na vodenje zaposlenih
Anže Nučič, 2020

Abstract: Vodenje je ena najpomembnejših funkcij vsake organizacije, še bolj pa pride v ospredje v težkih in hitro spreminjajočih se časih. Pomembno je, da se organizacije zavedajo, da so v njihovem okolju prisotne različne skupine generacij in da ima vsaka svoje potrebe. Ključni dejavnik, ki definira uspešnega vodjo, pa je izbira in uporaba pravilnega stila vodenja. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako razlike med generacijami vplivajo na to, kakšen stil vodenja bo uporabil vodja. V magistrskem delu smo z raziskavo različnih karakternih lastnosti in delovnih značilnostih posameznikov, rojenih v različnih obdobjih, ugotavljali, kateri so tisti dejavniki generacije, ki so najbolj pomembni, da ugotovimo, kateri stil vodenja je za njih najbolj primeren. Cilj magistrskega dela je bilo ugotoviti, katere so ključne značilnosti posameznih generacij zaposlenih ter kako se te med seboj razlikujejo in dopolnjujejo z vidika uporabe enotnega stila vodenja. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod za raziskovanje opredeljene problematike. Uporabili smo deskriptivno metodo, primerjalno metodo, metodo analize primarnih in sekundarnih virov, metodo sklepanja in sinteze itd. V sklopu empiričnega dela smo izvedli anketni vprašalnik, ki smo ga ustrezno analizirali s pomočjo statističnih testov. Raziskovalni del temelji na lastni raziskavi, kjer smo med drugim uporabili Herseyjev in Blanchardov test, ki je namenjen merjenju stilov vodenja, in ugotavljali karakterne lastnosti s pomočjo Mayerjeve opredelitve uspešnih vodij. Ugotavljamo, da generacijske razlike predstavljajo pomemben dejavnik za učinkovito vodenje v organizacijah. Z analizo anketnega vprašalnika in teoretične vsebinske analize ugotavljamo, da se v praksi uporabljajo neustrezni stili vodenja, ki za posamezne generacije niso primerni. V magistrskem delu zato predlagamo, kakšen stil vodenja je primeren za posamezne generacije, z namenom čim bolj učinkovitega, zadovoljenega in produktivnega dela zaposlenih v organizaciji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vodenje, generacijske razlike, generacije, management, izzivi vodenja, ravnanje z ljudmi, HRM
Published: 16.12.2020; Views: 1753; Downloads: 180
.pdf Fulltext (2,65 MB)

2.
Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorije pri generaciji X in Y
Vesna Rejec, 2012

Abstract: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja, torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej, ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega predstavnika generacije Y. Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus, nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz higienikov v motivatorje in vice versa. Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Published: 28.07.2021; Views: 1022; Downloads: 80
.pdf Fulltext (7,07 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top