Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Celostna obravnava pacienta na hemodializnem zdravljenju
Brigita Vokši, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Kronična ledvična bolezen je napredujoče stanje, ki vodi v trajno okvaro ledvične funkcije. V končnem stadiju pacienti potrebujejo nadomestno zdravljenje, najpogosteje v obliki hemodialize. Postopek zahteva redne terapije, ki precej vplivajo na pacientovo fizično, psihično in socialno stanje. Medicinska sestra ima osrednjo vlogo pri teh pacientih – skrbi za varno izvajanje dialize, spremljanje zapletov, zdravstveno vzgojo ter podporo in spodbudo pacientu. Celostna obravnava, ki upošteva pacientove individualne potrebe, bistveno prispeva k uspešnosti zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je proučiti celostno obravnavo pacienta na hemodializnem zdravljenju.
Keywords: hemodializa, celostna obravnava, odpoved ledvic, zdravstvena vzgoja.
Published in ReVIS: 05.09.2025; Views: 289; Downloads: 11
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Pomen prilagodljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacienta
Iza Draškovič, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Hemodializa je oblika dialize, pri kateri se kri prečisti. Čiščenje poteka s po-močjo hemodializatorja oziroma umetne ledvice. Hemodializa poteka tako, da se kri črpa iz telesa v hemodializator. Tukaj se kri prefiltrira skozi polprepustno membrano in na ta način se odstranjujejo odpadne snovi in odvečna tekočina. Po tem postopku se očiščena kri vrne nazaj v telo. Običajno se izvaja trikrat na teden oziroma glede na potrebe pacienta. Največji pomen izvajanja hemodialize je celotni proces zdravstvene nege pri obravnavi dializnega pacienta. Pred začetkom same dialize mora-mo izbrati pravilen žilni dostop, hkrati skrbeti za preprečevanje okužb, da ne pride do morebitnih za-pletov. Skozi sam postopek spremljamo vitalne funkcije pacienta, obvladujemo elektrolitsko ravnovesje in tekočine. Za izvedbo same hemodialize je pomembno sodelovanje z različnimi strokovnjaki, ki pri-pomorejo k uspešnemu zdravljenju. Ne smemo pa pozabiti na samega pacienta, ki ga pravilno izobra-žujemo o sami bolezni, nudimo pomoč pri načrtovanju prehrane in pri tem vključimo tudi družino. Za uspešno zdravljenje pacientu nudimo psihološko podporo. Namen raziskave je ugotoviti pomen prila-godljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacienta. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni podatki in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju, raziskava pa je pote-kala v mesecu februarju 2025. Rezultati: Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest diplomiranih medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo na oddelku za hemodializo. Diplomirane medicinske sestre so se v intervjujih strinjale, da so temelji kakovosti zdravljenja individualna oskrba, varnostna in psihosocialna podpora ter fizična in psihološka zaščita pacienta. Intervjuvanke postavljajo pacienta v središče zdravstvene obravnave in hkrati poudarjajo pomembnost dodatnega usposabljanja zaposlenih. Izjemno pomemben pa jim je ce-lotni pristop k pacientu, ki vključuje vse psihosocialne in življenjske dejavnike. Razprava: Ugotovili smo, da na pacientovo zadovoljstvo vplivajo individualizirana zdravstvena nega, stalno spremljanje pacientovega stanja, zagotavljanje varnega okolja in učinkovita komunikacija. Kako-vostna obravnava je tesno povezana s strokovnim izobraževanjem zdravstvenega osebja, spodbujanje pacientov v procesu odločanja in sodelovanje v zdravstvenih timih. Boljši rezultat zdravljenja nam kaže stalno prilagoditev negovalnih ukrepov pacienta ter prilagoditev parametrov, ki vključujejo prehrano ter psihološko in socialno podporo. Sodelovanje na sestankih, razdelitve vlog timu in učinkovita komu-nikacija kažejo kakovostni proces zdravljenja pacienta.
Keywords: kronična ledvična bolezen, hemodializa, diplomirana medicinska sestra, življenje s hemodializo, proces zdravstvene nege pacienta
Published in ReVIS: 05.09.2025; Views: 381; Downloads: 19
.pdf Full text (1,14 MB)

3.
VPLIV GIBALNO-KOGNITIVNE MED-DIALIZNE VADBE NA FUNKCIONALNI STATUS HEMODIALIZNIH BOLNIKOV
Aljaž Kren, 2025, doctoral dissertation

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki se zdravijo s hemodializo, doživljajo raznoliko paleto simptomov, kot so zmanjšana telesna pripravljenost, osteoporoza, sarkopenija, utrujenost, krhkost, motnje spanja, sindrom nemirnih nog in upad kognitivnih sposobnosti. Posledica tega je pomembno zmanjšanje funkcionalne zmogljivosti in kakovosti življenja, kar dodatno zmanjšuje telesno in kognitivno aktivnost ter s tem poslabšuje simptome. Do danes še ni jasnih farmakoloških ali nefarmakoloških intervencij, ki bi lahko preprečile ali zmanjšale te škodljive učinke. Pri zdravi starejši populaciji so raziskave prikazale spodbudne rezultate gibalne in kognitivne vadbe, medtem ko so učinki kombiniranih oblik vadbe pri hemodializnih bolnikih slabo raziskani. Metode: Za izdelavo doktorske disertacije smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z metodo eksperimenta. V centru za kronično hemodializo Leonišče v Ljubljani smo izvedli unicentrično randomizirano kontrolirano klinično raziskavo. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije smo naključno razporedili 44 hemodializnih bolnikov v eksperimentalno (n = 22) in kontrolno (n = 22) skupino. Eksperimentalna skupina (65,7 ± 9,7 let) je med hemodializo (trikrat tedensko; 12 tednov) izvajala program med-dializnega kolesarjenja na prilagojenem ergometru in med-dializne kognitivne vadbe na platformi CogniFit na tabličnih računalnikih. Kontrolna skupina (67,2 ± 12,5 let) je bila deležna le standardne hemodializne oskrbe. Primarni izidi raziskave so rezultat pri oceni pozornosti z računalniškim testom sistema pozornosti (test aktivne pozornosti, test deljene pozornosti), rezultat na Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti in rezultat na testu mentalnega sledenja A in B. Sekundarni izidi raziskave so telesna zmogljivost (test 10 ponovitev vstajanja s stola, test moč stiska pesti, test spontane hitrosti hoje, test ravnotežja), vrednosti mediatorjev vnetja (Interlevkin 6 in C-reaktivni protein), vrednost možganskega nevrotrofičnega faktorja in ocena krhkosti (Edmontonska lestvica krhkosti). S testom analize variance z mešanim načrtom za ponovljene meritve med skupinama smo preverjali statistične razlike med skupinama po času za spremenljivke, ki so imele normalno porazdelitev. Za nenormalno porazdeljene spremenljivke smo za primerjavo uporabili test posplošene enačbe ocenjevanja. Rezultati: Raziskavo je zaključilo 43 hemodializnih bolnikov. Vadbena udeležba med-dializnega kolesarjenja je bila 79,9 %, s povprečnim časom 37,6 minut na posamezno vadbeno enoto. Vadbena udeležba med-dializne kognitivne vadbe je bila 84,2 %, s povprečnim časom 30 minut na posamezno vadbeno enoto. Ugotovili smo statistično značilno interakcijo med faktorjema čas in skupina pri testu aktivne pozornosti (p = 0,017), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), testu mentalnega sledenja A (p < 0,001), testu mentalnega sledenja B (p < 0,001), spontani hitrosti hoje (p < 0,001; ?p2 = 0,313) in Edmontonski lestvici krhkosti (p < 0,001). Prav tako ugotavljamo statistično značilen učinek časa pri merjenju moči stiska pesti (p = 0,002, ?p2 = 0,210), testu ravnotežja (p = 0,029), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), Interlevkinu 6 (p = 0,007), faznem kotu (p = 0,003; ?p2 = 0,198) in možganskem nevrotrofičnem faktorju (p = 0,007; ?p2 = 0,218). Razprava: Integracija inovativne, nefarmakološke, bimodalne intervencije med-dializnega kolesarjenja in kognitivne vadbe v standardno hemodializno oskrbo predstavlja celostni pristop k obravnavi hemodializnih bolnikov, ki se je izkazal kot učinkovit, varen ter enostaven za izvajanje med hemodializo, in sicer s pozitivnim vplivom na funkcionalni status bolnikov. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti.
Keywords: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti
Published in ReVIS: 27.08.2025; Views: 462; Downloads: 28
.pdf Full text (4,32 MB)

4.
Kvaliteta življenja bolnikov na hemodializi in peritonealni dializi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Gregor Pišotek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: življenja bolnika na hemodializi in bolnika na peritonealni dializi in ali je kakovost življenja bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo, boljša v primerjavi z življenji bolnikov, zdravljenih s peritonealno dializo. Metoda: sistematično smo pregledali literaturo domačih in tujih avtorjev s področja kvalitete življenja bolnikov, zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo, pri čemer smo uporabili strukturiran pregled literature po navodilih PRISMA. Pri iskanju smo uporabljali naslednje ključne besede: kakovost življenja bolnika, hemodializa, peritonealna dializa, primerjava hemodialize in peritonealne dialize. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Google učenjak, Science Direct, Mendeley in Cobiss. Kot kriterije smo uporabili v celoti dostopne članke in leto objave 2014 do 2024. Rezultati: za namen naše raziskave smo pregledali 25 strokovnih člankov. Naredili smo primerjavo člankov in skušali ugotoviti, kakšna je kakovost življenja bolnikov, zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo, ter ali je kakovost življenja bolnikov, zdravljenih s hemodializo, boljša v primerjavi z bolniki zdravljeni s peritonealno dializo. Na koncu smo s pomočjo analizne metode dela zbrali rezultate raziskav in jih povzeli. Razprava: hemodializa in peritonealna dializa bolnikom in njihovim družinam predstavljata breme, obe vplivata na njihovo kakovost življenja, vendar vsaka na svoj način. Ne moremo z gotovostjo trditi, da bi ena metoda zdravljenja predstavljala bistveno boljšo kakovost življenja kot druga. Vrsta izbrane dialize vpliva na kakovost življenja glede na omejitve in individualne potrebe bolnika, hkrati pa je pomembno, da se pri izbiri metode upoštevajo bolnikove preference, geografske omejitve in stopnja podpore družine.
Keywords: kakovost življenja bolnika, hemodializa, peritonealna dializa, primerjava hemodialize in peritonealne dialize
Published in ReVIS: 27.06.2025; Views: 522; Downloads: 6
.pdf Full text (768,81 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top