Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
Graditev želene pozicije in percepcije mikropodjetja Avaces, d.o.o., s pomočjo znamke
Urh Markelj, 2020

Abstract: Graditev želene pozicije in percepcije na trgu je zelo pomemben dejavnik vsakega podjetja. Eden izmed načinov, kako lahko zgradimo želeno pozicijo in percepcijo, je s pomočjo znamke. Iskanje povratnih informacij je v današnjem poslovnem svetu postalo stalnica, saj tako zagotovimo retrospektivo. Pomembno je, da se s končnimi kupci ujamemo na poti zadovoljevanja njihovih potreb, tako otipljivih kot neotipljivih. Blagovna znamka je ena izmed tistih stvari, ki jo mora podjetje dolgoročno negovati – to pomeni, da jo živi. Živeti z blagovno znamko pomeni dejanja in komuniciranje enakih stvari. Živimo v času neomejene izbire, zato se blagovne znamke soočajo z izzivi prekomerne ponudbe in dokazovanjem vrednosti. Vprašanje, ki si ga zastavljamo pri pozicioniranju znamke, je, kam se bomo umestili na percepcijskem zemljevidu. V diplomskem delu raziščemo, kako stranke zaznavajo proučevano mikropodjetje Avaces, d. o. o., ter kako zgraditi želeno pozicijo s pomočjo znamke. V zadnjem delu naloge v ta namen podamo smernice za nadaljnje znamčenje podjetja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: blagovna znamka, percepcija, pozicioniranje, konkurenca, identiteta, deležniki
Published: 18.09.2020; Views: 1538; Downloads: 151
.pdf Fulltext (1,84 MB)

12.
13.
14.
Imuhar in tuareška država Azawad - vloga naroda in njegove identitete v mednarodnem in islamskem pravu
Mira Delavec Touhami, 2020

Abstract: Preučevanje Tuaregov kot naroda, njihove identitete in pravice do samoodločbe temelji na predpostavki, da so Tuaregi na osnovi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih dejstev narod, ki so jim bile odvzete številne pravice z vsiljenim nastankom novih držav sredi 20. stoletja v Severni Afriki. Pravice, ki naj bi bile zapisane v ustavah teh državah, se v praksi večinoma ne izvajajo. Tuareška država Azawad, ki mednarodno ni priznana, je nastala leta 2012 na ozemlju Tuaregov. Pravico do samoodločbe MNLA utemeljuje, da je država Mali nad njimi od leta 1960 izvajala grobe kršitve človekovih pravic, zaradi česar so bili primorani zapuščati svoje domove in se seliti tudi v sosednje države. Ob analizi opravljenih intervjujev in anket med Tuaregi je bilo ugotovljeno, da je mednarodna praksa, zlasti tista, ki je bila pod vplivom neuvrščenih držav, šla po poti, da se dekolonizacija izvede kot uveljavljanje pravice do samoodločbe na temelju tistih entitet, ki so jih ustvarile kolonialne metropole. Uveljavljena praksa je prizadela tudi Tuarege, saj so bile upoštevane meje nekdanjih kolonialnih enot. Afriške države so pričele uveljavljati pravico do samoodločbe pod vplivom dogajanj v Evropi, ko se je sprejelo stališče, da uresničevanje pravice do samoodločbe naroda ni samo dekolonizacija.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Tuaregi, pravica do samoodločbe, identiteta naroda, ustavno pravo, islamsko pravo
Published: 15.06.2021; Views: 1091; Downloads: 138
.pdf Fulltext (3,57 MB)

15.
Kreiranje identitete za ustvarjanje želene prepoznavnosti znamke Peppermilk
Jure Senjak, 2021

Abstract: V diplomskem delu obravnavam identiteto podjetja ter ustrezno izbiro imena blagovne znamke ter logotipa. Menim, da je tema zanimiva, saj bo raziskovalno vprašanje razjasnilo, kakšno identiteto mora podjetje imeti, da bo pri ciljnih kupcih jasno in nedvoumno vzbudilo želene asociacije in odzive. Temelj vsakega podjetja je ime, zato je izredno pomembno, kakšno ime si izberemo, kakšno identiteto bomo razvili in kako se bomo z blagovno znamko predstavili na trgu. Zatorej sem si postavil raziskovalno vprašanje, ki se glasi: »Kakšno identiteto mora imeti znamka Peppermilk, da bo pri ciljnih kupcih jasno in nedvoumno vzbudila želene asociacije in odzive?« Osnovni namen vizualne identitete je del procesa graditve vloge blagovne znamke – prepoznavanje, razlikovanje in oblikovanje trajnostne prisotnosti in položaja na trgu ter vzbujanje zaupanja v blagovno znamko ali podjetje. Predpostavljam, da sta ključ uspeha podjetja njegovo »dobro ime« in prepoznavna znamka, ki je neobčutljiva na spremembe na trgu, se uspešno prilagaja, s čimer uresničuje svojo obljubo trgu in si na ta način zagotovi dolgo življenjsko dobo. Tako kot ime ima tudi podoba znamke izjemen vpliv na vrednost blagovne znamke in podjetja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: identiteta, blagovna znamka, vizija podjetja, celostna grafična podoba, logotip
Published: 06.07.2021; Views: 1084; Downloads: 77
.pdf Fulltext (2,36 MB)

16.
17.
Slovenci in kolektivne identitete
Irena Pugelj, 2014

Abstract: V nalogi se osredotočamo na proces oblikovanja nacionalne identitete Slovencev in pripadnosti ''slovenstvu'' skozi različna obdobja v narodovi zgodovini. Izhajamo iz predpostavke, da je pripadnost posameznika ''njegovi'' nacionalni identiteti skozi čas različno močno izražena in da na to vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. V prvem delu naloge razložimo pojme, ki jih povezujemo z nacionalno identiteto, ki v sodobni družbi predstavlja eno najtrdnejših kolektivnih identifikacij. Proces oblikovanja slovenske narodne zavesti razložimo skozi zgodovino slovenskega naroda, ki je po stoletjih ''zorenja'' v različnih državnih tvorbah s plebiscitno voljo postal nacija, narod s svojo državo. V raziskavi o dojemanju kolektivnih identitet med Slovenci ugotavljamo, kako so se skozi čas spreminjala stališča Slovencev v odnosu do kolektivnih identitet. Pri tem se metodološko opiramo na longitudialno strategijo raziskovanja. Merimo trende in stališča oziroma odnose do opazovanih pojavov v populaciji in zanje poiščemo vzročne razlage.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kolektivne identitete, nacionalna identiteta, evropska identiteta, Slovenci, medčasovna primerjava
Published: 26.07.2021; Views: 958; Downloads: 92
.pdf Fulltext (952,57 KB)

18.
Iskanje ženske identitete skozi prakso orientalskega plesa
Ivica Gnezda Šuligoj, 2013

Abstract: Človek veliko časa svojega življenja posveča iskanju samega sebe. Svoj osebni proces samoiskanja, ki je vezan na specifičen položaj, ki ga imam v družbi kot ženska, sem poglobila in na novo definirala skozi prakso orientalskega plesa. Orientalski ples je ples druge kulture – kulture Bližnjega vzhoda, vendar je skozi zgodovino postal univerzalen, ker se ga učijo in ga plešejo ženske po vsem svetu, od Amerike na zahodu, Finske na severu ter Kitajske in Japonske na vzhodu. Zakaj takšna popularnost in razširjenost po vsem svetu? Naša (zahodna) kultura in vzgoja od ženske zahtevata, da v vsakdanjem življenju sprejme številne vloge. Vse te vloge − od vloge matere, gospodinje, ljubice do vloge zaposlene ženske – ji jemljejo energijo in čas. Ženska v sodobni (slovenski) družbi pogosto trpi zaradi preobremenjenosti, ki je posledica neenakopravne delitve gospodinjskega dela − ženska opravi več gospodinjskega dela kot moški, sočasno pa je aktivna v službi in gradi kariero1 , zaradi česar ji zmanjkuje časa, da bi se posvečala samorealizaciji. S tem, ko ženske okrepijo svoj odnos do lastnega telesa, postanejo samozavestnejše in bolj odprte v komunikaciji do okolice. S tem procesom na nek način odkrivajo del svoje osebnosti in telesne prvinskosti. V magistrski nalogi potrdim, da ženskam, ki plešejo orientalski ples, slednje odpre nove dimenzije sprejemanja sebe kot subjekta in kot ženske v družbi. To naredim skozi analizo intervjujev z desetimi orientalskimi plesalkami v Sloveniji, s katerimi sem se pogovarjala o doživljanju in sprejemanju orientalskega plesa. Pri svojih razlagah črpam pojme iz feministične teorije Luce Irigaray in njene razprave o mnogoterosti in subjektivizaciji spola. Mnogoterost ženske identitete se v življenju oblikuje skozi različne vloge. Avtorica pravi (1985), da je ženska identiteta večplastna in izmuzljiva, pri tem pa poudarja, da nas v resnici ne bi smela zanimati končna oblika, torej identiteta kot fiksen pojav, temveč proces izgradnje oziroma nastajanja različnih identitetnih pozicij. Analiza intervjujev s plesalkami pokaže, da moramo žensko identiteto razumeti kot mnogoteri pojav − kot polje prepletanja različnih vidikov in mnenj, ki pa imajo neka skupna stičišča.
Found in: ključnih besedah
Keywords: identiteta, orientalski ples, samorealizacija, telesna prvinskost, mnogoterost, subjekt
Published: 26.07.2021; Views: 701; Downloads: 114
.pdf Fulltext (1,39 MB)

19.
Evropska identiteta v času krize
Ingrid Uhernik, 2013

Abstract: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj, delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije. V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz
Published: 27.07.2021; Views: 1132; Downloads: 83
.pdf Fulltext (1,13 MB)

20.
Search done in 0 sec.
Back to top