11. |
12. CELOSTNA ŠPORTNA REHABILITACIJA INVALIDOV V SVETU IN PRI NASLuka Zorko, 2021 Abstract: V diplomski nalogi smo s pomočjo analize rezultatov pregleda literature želeli preveriti, ali šport kot del celostne rehabilitacije invalidov pomaga pri njihovi boljši funkcionalnosti in kakovosti življenja. Šport se čedalje bolj vključuje v rehabilitacijo invalidov. Invalidi so ljudje s fizičnimi, intelektualnimi, senzoričnimi, mentalnimi omejitvami ali s kombinacijo več faktorjev. Invalidnost ni razlog, da bi bil človek športno neaktiven. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti ali je šport učinkovita oblika rehabilitacije invalidnih oseb ter ali lahko športno rehabilitacijo učinkovito integriramo v celostno obravnavo invalidnih oseb. Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Strokovno literaturo smo pridobili s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, PEDro, Google Učenjak. Ugotovili smo, da je šport učinkovita oblika rehabilitacije invalidov in da pozitivno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje ter izboljša kakovost življenja invalidov. Invalidi, ki so bili športno aktivni so imeli bolj pozitivno samopodobo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Invalidi, šport invalidov, celostna rehabilitacija.
Published: 07.05.2021; Views: 1227; Downloads: 139
 Fulltext (968,32 KB) |
13. Zaposlovanje invalidovIda Štefanič, 2015 Abstract: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na
stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so
človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v
okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje
invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice
do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu
rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače
za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o
izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med
katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija
plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod
običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji.
Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v
Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih
mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter
zadovoljstvo pri delu.
V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na
področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem
invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik.
Found in: ključnih besedah
Keywords: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 834; Downloads: 65
Fulltext (516,37 KB) |
14. |
15. |
16. Analiza zaposlovanja invalidov v Zavodu za zdravstveno zavarovanje SlovenijeVojko Breznik, 2021 Abstract: Odnos delodajalcev do invalidov in verjetnost njihove diskriminacije močno vplivata na njihovo vključevanje na trg dela, zato zaposlovanje invalidov predstavlja velik izziv v zasebnem sektorju in še večjega v javnem. Tema je pomembna, ker sta invalidom z enakopravno obravnavo pri zaposlovanju omogočena družbena vključenost in samostojno življenje. V magistrskem delu je uvodoma proučena širša normativna ureditev pravic invalidov v mednarodnem in regionalnem okolju, v Evropski uniji in slovenski ureditvi, s poudarkom na njihovem zaposlovanju. Izvedena je raziskava o zaposlovanju invalidov v izbrani javni instituciji z namenom preveriti stanje zaposlenih invalidov in raziskati vpliv dejavnikov zaposlovanja invalidov na kadrovike pri njihovi odločitvi o morebitni zaposlitvi delavca invalida. Na podlagi izvedene raziskave je mogoče ugotoviti, da se je večina kadrovikov pri svojem delu v preteklosti že srečala z zaposlitvijo invalidov, to izkušnjo opisala kot pozitivno in načelno izrazila naklonjenost zaposlovanju invalidov v delovnem okolju. Kadroviki, ki so v preteklosti že zaposlovali invalide, imajo bolj naklonjena stališča o njihovemu zaposlovanju v primerjavi s tistimi, ki teh izkušenj nimajo. Kot najpomembnejši razlog za zaposlitev invalida se je izkazala ohranitev zaposlitve delavca, ki je postal invalid med zaposlitvijo, kar je mogoče pripisati zavedanju pomena družbene odgovornosti pri zaposlovanju. Rezultati raziskave na splošno kažejo, da je seznanjenost s področjem zaposlovanja invalidov med kadroviki pomanjkljiva. Ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko zaposlovanja invalidov in bolj vključujoče razumevanje načela družbene odgovornosti in zagotavljanja enakih možnosti pri zaposlovanju invalidov, sploh med delodajalci javnega sektorja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: invalidi, trg dela, javni sektor, kadroviki, dejavniki zaposlovanja
Published: 24.03.2022; Views: 883; Downloads: 0 |
17. Invalidnost in status invalidaAlja Klara Ugovšek, 2021 Abstract: V Sloveniji osebe, ki nimajo priznanega statusa invalida, nimajo pravic iz naslova invalidnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti status invalida, ki ga osebe pridobijo po različni zakonodaji. Cilji raziskave so proučiti slovensko zakonodajo na področju invalidnosti, predstaviti pravice za invalidnost in storitve varstva invalidov, ugotoviti priznavanje invalidnosti osebam, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. V raziskavi sem uporabila različne raziskovalne metode. Preučila sem zakonodajo, primere Varuha človekovih pravic, sodno prakso, opravila intervju s predsednico Društva za cistično fibrozo Slovenije in z dvaindvajsetimi polnoletnimi osebami, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. Izvedena raziskava kaže, da invalidi z enako ali podobno invalidnostjo nimajo enakih pravic, temveč so te odvisne od pravne podlage, na osnovi katere je nekomu priznan status invalida. Osebe, ki pridobijo status invalida na podlagi ZZRZI, nimajo pravice do nadomestila za invalidnost. ZSVI ureja postopek pridobitve statusa invalida osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, položaja polnoletnih oseb, ki si zaradi dolgotrajne bolezni in nastanka invalidnosti pred prvo zaposlitvijo same ne morejo zagotavljati sredstev za preživljanje, pa ne ureja. Menim, da bi bilo treba različno zakonodajo združiti v enoten zakonik o invalidnosti, odpraviti pravne praznine in vzpostaviti enoten nacionalni register invalidov. Iz naše raziskave je razvidno, da ima 41% polnoletnih oseb, katerim je diagnosticirana cistična fibroza, priznan status invalida. Podatki kažejo, da je 23% zaposlenih za polni delovni čas, 18% iskalcev zaposlitve in so prijavljeni na ZRSZ, 14% študentov, 4% ima denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in pravico do storitev osebne asistence, nima pa priznanega statusa invalida po ZSVI. V Sloveniji do sedaj ni bilo raziskav na področju zaposlitve in dela teh oseb. V prihodnosti bi bile potrebne raziskave, ki bi spremljale vpliv zaposlitve na spremembe v zdravstvenem stanju oseb, obseg odsotnosti z dela zaradi bolezni, morebitne omejitve oziroma prilagoditve na delovnem mestu (npr. krajši delovni čas), možnosti zaposlovanja, primerna delovna mesta in okolja za te osebe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravice, invalidi, cistična fibroza, delo, pravna praznina
Published: 09.09.2022; Views: 742; Downloads: 96
Fulltext (856,26 KB) |
