Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga fizioterapije pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnosti
Amira Trtnik, 2021

Abstract: Uvod in namen: Disfunkcija sramnične zrasti v nosečnosti je skupek simptomov. Namen diplomskega dela je potrditi ali ovreči hipotezi ter ugotoviti povezave med fizioterapevtsko obravnavo nosečnic pred porodom in pojavom disfunkcije simfize. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili opisno metodo s študijem domače ter tuje znanstvene literature. Poiskali smo ustrezne članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v angleškem, slovenskem in srbo-hrvaškem jeziku v obdobju preteklih desetih let. Rezultati: Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih tehnik pri zmanjševanju simptomov, povezanih s simfiziolizo. Med fizioterapevtskimi tehnikami najboljše rezultate kažejo kinezioterapevtske vaje. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov za fizioterapevtsko zdravljenje pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnosti na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pripravi diplomske naloge so predstavljali majhno število preiskovank v študijah in nedostopnost do celotnega besedila nekaterih raziskav. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje novejših raziskav iz tega področja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nosečnost, simfizioliza, diastaza simfize, disfunkcija sramnične zrasti, fizioterapija, disfunkcija simfize, kinezioterapija, preventiva pred bolečino pri nosečnicah
Published: 30.06.2021; Views: 1381; Downloads: 190
.pdf Fulltext (536,40 KB)

2.
Testi ravnotežja v fizioterapevtski diagnostiki in kinezioterapevtski program
Monika Cuder Skrlič, 2022

Abstract: Uvod in namen: Spremembe ravnotežja privedejo do zmanjšanja funkcijskih sposobnosti. Fizioterapevtska obravnava se začne s fizioterapevtsko diagnostiko, ki vključuje tudi ocenjevalne ravnotežne zmogljivosti. Namen diplomskega naloge je predstaviti pomen fizioterapevtske diagnostike ravnotežja, ki vključuje ocenjevalne postopke za oceno ravnotežnih zmogljivosti, izvedbo in oceno določenih ravnotežnih testov ter pomen ohranjanja in krepitve ravnotežja. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda. Pri preučevanju literature smo uporabljali ameriško podatkovno zbirko PubMed in slovenski sistem COBISS. Vključitvena merila so predstavljala vse vire informacij v navedenem časovnem obdobju, skladno s preučevano vsebino in članke. Izključitvena merila so obsegala vse prispevke izven časovnega obsega ter vsebinsko neskladne objave. Rezultati: V pregled literature smo vključili 10 ustreznih znanstvenih člankov. Uporabnost: Pregled sodobnih smernic lahko predstavlja oprijem za uspešno uporabo testov ravnotežja v fizioterapij ter kinezioterapevtske vadbe ravnotežja. Omejitve: Omejitev preglednega dela je predstavljala izbira podatkovne zbirke PubMed, ki pa smo jo želeli pregledati v namen preučevanja prisotnosti testov ravnotežja in kinezioterapevtske vadbe v izbrani medicinski zbirki podatkov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Ravnotežje, testi, kinezioterapija, diagnostika, vadba ravnotežja.
Published: 22.04.2022; Views: 834; Downloads: 70
.pdf Fulltext (2,52 MB)

3.
Ugotavljanje primerne kinezioterapije za starejše odrasle
Patricia Jerman, 2022

Abstract: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja. Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Published: 05.05.2022; Views: 903; Downloads: 92
.pdf Fulltext (703,71 KB)

4.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave tendinopatij spodnjih okončin
Vesna Wolf, 2022

Abstract: Tendinopatije predstavljajo velik delež športnih poškodb, vzrok za njihov nastanek pa se skriva v čezmernih ponavljajočih se obremenitvah. Simptomi tendinopatij zavzemajo bolečino, občutljivost na dotik, omejeno funkcijo in morebitno otekanje tetive. Med najpogostejše tendinopatije spodnjih udov se uvrščajo tedinopatija patelarnega ligamenta, ahilove tetive in glutealnih mišic. Zdravljenje tendinopatij je v prvi vrsti konzervativno, v primeru njegove neuspešnosti pa sledi operativni poseg. Konzervativna obravnava tendinopatij je sestavljena iz različnih fizioterapevtskih modalitet, med katerimi se v največji meri uporablja kinezioterapevtske pristope. V diplomskem delu smo želeli preveriti ter med seboj primerjati učinkovitost različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi tendinopatij spodnjih okončin. Namen je bil tudi preveriti uporabnosti biomarkerjev za sledenje napredku zdravljenja ter na podlagi rezultatov podati smernice za rehabilitacijo tendinopatij. Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je kinezioterapija učinkovita pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju funkcije, pri čemer EKS vadba po Alfredsonovem protokolu ni učinkovitejša od EKC-KON vadbenih protokolov (Silbernagelov, Stanish in Curwinov ter HSR) kot je veljalo prepričanje v preteklosti. Metode fizikalne terapije (NL in UGV) naj se uporabljajo kot dodatno sredstvo za zmanjševanje bolečine, poglavitni del zdravljenja pa naj predstavlja kinezioterapija. Glede na smernice naj se vadba začne z IZOM vadbo, nadaljuje z IZOT vadbo ter zaključi z vadbo pliometrije ter športno specifičnimi gibanji. Vadbeni programi naj upoštevajo načela postopnega stopnjevanja obremenitve in naj bodo individualno prilagojeni značilnostim pacienta. Biološki biomarkerji, opazovani z UZ in MRI, so učinkoviti pri zaznavanju sprememb v strukturni zgradbi tetiv ter razlikovanju med asimptomatsko in simptomatsko stranjo. Kljub temu postavitev diagnoze tendinopatije v osnovi ostaja klinične narave, slikovna diagnostika pa naj se uporabi kot dodatno diagnostično sredstvo. Študije si niso enotne v trditvi, da so biološki biomarkerji učinkoviti pri spremljanju napredka zdravljenja. Zaključujemo, da so trenutno najbolj učinkoviti parametri za spremljanje napredkov v zdravljenju klinični kazalniki, in sicer spremembe v bolečini, funkciji, moči in gibljivosti prizadetega telesnega predela. Menimo, da so v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave, ki bi med seboj primerjale učinkovitost kinezioterapije ter fizikalne terapije dolgoročno (> 12 tednov), treba pa bi bilo tudi postaviti nove smernice obravnave za vsako tendinopatijo spodnjih okončin posebej.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tendinopatija, kinezioterapija, biomarkerji
Published: 28.07.2022; Views: 658; Downloads: 77
.pdf Fulltext (1,01 MB)

5.
Učinkovitost kinezioterapije pri obravnavi totalne endoproteze kolka
Domen Ocvirk, 2022

Abstract: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Found in: ključnih besedah
Keywords: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Published: 28.09.2022; Views: 523; Downloads: 94
.pdf Fulltext (669,43 KB)

6.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI SPINALNE STENOZE LEDVENE HRBTENICE
Gaja Okretič Kogoj, 2023

Abstract: Uvod in namen: Ledvena spinalna stenoza (LSS) se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji in se kaže z bolečino ali spremenjeno senzibiliteto v predelu ledvene hrbtenice in nogah. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, če to ne pomaga, se posledično odloči za operativni poseg oziroma dekompresijo. Po operativnem posegu je rehabilitacija usmerjena v strukturiran kinezioterapevtski program, ki vključuje napredujoč skupek vaj za splošno mišično moč, stabilizacijo jedra in izboljšanje ravnotežja. Učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik po operaciji ni povsem znana. Ugotovili smo, da se intenzivnost bolečine hitreje zmanjša pri bolnikih, ki so deležni strukturiranega programa rehabilitacije. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Google Scholar in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju LSS po dekompresiji. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile dolgoročno učinkovitost, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov po operaciji LSS priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje mobilizacijske vaje z raztezanjem in progresivno mišično močjo za korekcijo drže, stabilizacijo ledvenega dela, aerobne vaje in športno specifično vadbo. Omejitve: Večina raziskav temelji na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju raziskave, zato zanesljivega programa rehabilitacije ni mogoče oblikovati.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ledvena spinalna stenoza, fizioterapija, kinezioterapija
Published: 05.12.2023; Views: 253; Downloads: 46
.pdf Fulltext (751,03 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top