1. Pomembnost otrokovega mnenja pri odločanju o skrbništvu, kadar pride do razveze zakonske zvezeAna-Marija Klemenčič, 2021 Abstract: Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Iz različnih razlogov včasih zakonske zveze ni mogoče obdržati in tako tudi ne družine. V večini primerov se zakonca dogovorita glede skrbništva in vseh drugih vprašanj, vezanih na vzgojo in varovanje otrok. Včasih pa to ni mogoče, zato takrat posreduje sodišče, katerega glavna naloga je varovati koristi otroka. Pri tem sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo, prav tako pa tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci se pogosto ne zavedajo, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanje, zato je naloga javnega organa (sodišča) in zagovornika otrok, da poskrbi, da je otrok informiran in vključen v postopek. V tej nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kolikšno težo ima mnenje otroka pri odločanju, in ali naj bi postala praksa vsakega otroka vprašati za mnenje. Poskušali bomo tudi ugotoviti, kolikšno odgovornost imajo klinični psihologi pri pridobivanju otrokovega mnenja
Found in: ključnih besedah
Keywords: otrokovo mnenje, družinski zakonik, korist otroka, center za socialno delo, zagovornik otrok
Published: 27.07.2021; Views: 991; Downloads: 194
 Fulltext (574,44 KB) |
2. Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otrokeKatja Žaler, 2021 Abstract: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Published: 30.12.2021; Views: 694; Downloads: 69
Fulltext (1,41 MB) |
3. Odvzem otroka staršemSara Virt, 2021 Abstract: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Found in: ključnih besedah
Keywords: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Published: 13.01.2022; Views: 1023; Downloads: 116
Fulltext (511,60 KB) |
4. |
5. |
