1. |
2. Ustavni položaj nepriznane državeRebeka Krmelj, 2017 Abstract: Magistrsko delo predstavlja ustavni položaj nepriznanih držav, ki so zaradi konfliktnosti izvor številnih kršitev človekovih pravic. Sistematično in analitično predstavlja mednarodno pravo in priznanje države. Opredeljuje nastanek in priznanje države. Poudari temeljne pravice držav, ki izvirajo iz mednarodnega pravnega reda,in pomen suverenosti oz. njene odsotnosti v nepriznani državi. V okviru zasnove nepriznane države obravnava teorijo nepriznanih držav, suverenost, separatizem in politično ekonomijo. Glede na to, da nepriznane države predstavljajo zapleten politični in ozemeljski problem,je v delu poudarjena kompleksnost nepriznane države v svetovnem merilu in prizadevanje mednarodne skupnosti za priznanje nepriznanih entitet v države, posledično pa zmanjševanje kršitev človekovih pravic.Pri tem velja poudariti pravne akte o ureditvi človekovih pravic in vlogo Evropske unije, Sveta Evrope pri varovanju človekovih pravic v nepriznanih državah na ozemlju Evropske unije. Na območju nepriznanih držav v Afriki in na Kitajskem, kjer ni pričakovati vpliva Evropske unije in Sveta EU, se pojavlja vprašanje, s katerimi ukrepi zagotoviti učinkovito varstvo človekovih pravic v ustavno nepriznanih državah in kako zagotoviti suverenost teh držav.V magistrski nalogi je na primeru štirinajstih nepriznanih držav predstavljena ustavna ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za pretežni del pa tudi kršitve temeljnih pravic in svoboščin, ki se najpogosteje pojavljajo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nepriznane države, ustavni položaj, suverenost, kršenje človekovih pravic
Published: 12.07.2018; Views: 2954; Downloads: 235
 Fulltext (1,36 MB) |
3. |
4. Kršenje ali zgolj omejevanje človekovih pravic v pandemijiNina Umek, 2022 Abstract: Leto 2020 je zaznamovala pandemija smrtno nevarne in hudo nalezljive bolezni covid-19, v kateri se je znašel ves svet. Drţave so se spopadale z različnimi izzivi, a z istim namenom, da bi zaščitile ţivljenje in zdravje prebivalcev. Zatekale so se k različnim ukrepom, s katerimi so ţelele preprečiti širjenje nalezljive bolezni oziroma jo zajeziti. Ti ukrepi pa, kot se je izkazalo, niso bili vedno razumni, potrebni in zakoniti ali celo ustavni. Ne glede na to, da so ustavna sodišča opozarjala na to neustavnost in nezakonitost, je bilo v dveh letih, odkar traja širjenje te nalezljive bolezni, videti, da ne zakonodajalcu ne izvršilni oblasti ni do tega, da bi se kaj spremenilo, popravilo in izboljšalo. Ves svet se zanaša na prehitro razvito in s pogojnim dovoljenjem odobreno gensko terapijo, katere posledic in stranskih učinkov ne pozna še nihče. Obvezno nošenje mask, testiranje, kovidna potrdila in cepljenje, karantene, zapiranje gostinskih obratov, zapiranje javnega ţivljenja, vse to je postalo naš vsakdan, vendar še vedno ni videti ne konca pandemije in ne ukrepov. Človekove pravice so temelj vsake demokratične drţave. Večinoma so urejene ţe v ustavi, v kateri je tudi določeno njihovo uresničevanje in omejevanje. V pravni drţavi ima pomembno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic sodna oblast, predvsem ustavna sodišča, ki zagotavljajo, da so zakoni in uredbe, ki jih izdajata zakonodajna in izvršilna oblast, v skladu z ustavo. Raziskava je pokazala, da se človekove pravice ne samo omejujejo, ampak se tudi kršijo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Govori se o izrednih razmerah, uporabljajo se izredni predpisi, a izredno stanje ni bilo razglašeno ne v Sloveniji in prav tako ne v Avstriji, čeprav obe ustavi to predvidevata.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, kršenje človekovih pravic, omejevanje človekovih pravic, uresničevanje človekovih pravic, izredno stanje, pogoj PCT, pogoj 3G
Published: 15.12.2022; Views: 715; Downloads: 63
Fulltext (1,07 MB) |
5. Problematika obdavčitve motornih vozil v SlovenijiHelena Bertoncelj, 2023 Abstract: Problematika obdavčitve motornih vozil v Sloveniji v našem magistrskem delu temelji na vprašanju ustreznosti sprejetih ukrepov FURS v obdobju 2018–2021 do pridobiteljev vozil v postopkih odmere DMV. FURS je namreč v tem obdobju uvedel pobiranje zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti v primeru suma na nepravilne izpolnitve DDV-obveznosti. V postopku pridobitve vozila iz držav članic EU mora zavezanec oddati napoved za odmero DMV. FURS v primeru suma na nepravilne izpolnitve DDV-obveznosti tujega dobavitelja v državi članici EU postopek prekine. Nadalje pa se davčnemu zavezancu lahko odmeri DMV in vozilo vpiše v evidenco motornih vozil le pod pogojem, da predloži instrument zavarovanja, ki zagotavlja izpolnitev morebitne naknadno ugotovljene obveznosti iz naslova DDV. V tem primeru mu bo izdan sklep za zavarovanje. FURS pošlje poizvedbo preko mednarodne izmenjave v drugo državo članico in čaka na odgovor, kar lahko traja tudi od nekaj mesecev do enega leta in več. Zavezanec v primeru prekinitve postopka ne more razpolagati s svojim premoženjem, ki ga je pošteno plačal. Ko FURS prejme odgovor mednarodne izmenjave med državami članicami, da ni ugotovljenih nepravilnosti, zavezanec lahko plača DMV in vozilo registrira. Menim, da gre za protiustavno in nepošteno ravnanje FURS in kršenje človekovih pravic v zvezi z odvzemom pravic do razpolaganja s pridobljenim vozilom. Če kupec ni vedel ali ni mogel vedeti za nepravilnosti glede pridobljenega premoženja v tujini pri tujem dobavitelju, je ravnanje FURS z odvzemom premoženjske koristi neustrezno in protiustavno.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odmera DMV, mednarodna izmenjava, zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, instrument zavarovanja, kršenje človekovih pravic
Published: 14.12.2023; Views: 278; Downloads: 25
Fulltext (879,26 KB) |
