1. Holistični pristop h korporativni varnosti na področju javnega zdravja v času kriznega upravljanja : doktorska disertacijaDejan Pavlović, 2025, doctoral dissertation Abstract: Zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, podnebne spremembe, ponarejena zdravila in onesnaževanje, predstavljajo resno grožnjo naši varnosti in zdravju ter lahko povzročijo nastanek različnih kriznih razmer. Ob izbruhu krize je ključnega pomena pravočasno in ustrezno ukrepanje. Korporativna varnost je pristop, ki se ukvarja z medsektorskim reševanjem krize. Glavno vlogo v času krize ima varnostni menedžer, ki analizira vse grožnje, pripravi varnostni načrt in oblikuje varnostno politiko. Krizno upravljanje je treba razdeliti na tri glavne faze, in sicer predkrizno fazo, krizno fazo in pokrizno fazo. V predkrizni fazi je treba vzpostaviti sistem odkrivanja zgodnjih signalov, ki pravočasno zaznajo prihod groženj. V času krizne faze je pomembno hitro odločanje, dobro krizno komuniciranje, iskanje inovativnih rešitev ter izvajanje uspešne in učinkovite varnostne politike. Ko kriza mine, nastopi pokrizna faza, kjer se posodobijo varnostni načrti, sanira nastala škoda in obnovi zdravstveno varstvena politika. Pri kriznem upravljanju na področju javnega zdravja je potrebno medsektorsko delovanje. Mednarodna pristopa »Eno zdravje« in zdravstvena diplomacija zagovarjata, da je pri zagotavljanju zdravja pomembno sodelovaje strokovnjakov različnih strok, kot so medicina, ekologija, veterina in diplomacija. Uspešen in učinkovit medsektorski pristop kriznega upravljanja smo predstavili na modelu kriznega upravljanja.
Keywords: kriza, javno zdravje, korporativna varnost, mednarodni pristop »Eno zdravje«, mednarodna zdravstvena diplomacija, krizno upravljanje
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 44; Downloads: 0
 Full text (6,10 MB) |
2. Strateško planiranje v kriznih situacijahEva Štremfelj, 2025, not set Abstract: V današnjem svetu je strateško planiranje ključni element uspešnega upravljanja kriznih situacij, saj omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nepredvidljive dogodke. V diplomskem delu smo raziskovali krizno upravljanje na lokalni ravni oblasti v času pandemije COVID-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je bila omenjena kriza upravljana in vodena v Sloveniji, oceniti pripravljenost in odziv občin, njihovo usklajenost z državnimi smernicami ter vpliv sprejetih ukrepov na prebivalce. Izvedli smo analizo anket o zadovoljstvu prebivalcev s kriznim upravljanjem lokalnih oblasti ter analizo izvedenih intervjujev s predstavniki občin Slovenije. Ugotovili smo, da je bila za lokalne oblasti omenjena kriza COVID-19 presenečenje, na katero niso bile ustrezno pripravljene. Ključna šibkost je bila nepopolna pripravljenost ter pomanjkanje podpore s strani države Slovenije, kar je močno obremenilo lokalne voditelje oblasti, ki so se pogosto morali z neznano krizo soočiti sami. Nekateri lokalni voditelji so bili bolje pripravljeni kot drugi, saj so imeli vnaprej pripravljene krizne načrte, medtem ko so se drugi, kljub začetni nepripravljenosti, učinkovito prilagodili. Prebivalci so izražali mešane občutke glede zadovoljstva z upravljanjem krize. Ukrepi so bili pogosto nerazumljivi in občasno sprejeti prepozno. Kljub temu je bila komunikacija lokalnih oblasti z občani zelo dobro ocenjena in postavljena kot prioritetna. Z združitvijo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov smo pridobili celovit vpogled v krizno upravljanje v Sloveniji v času pandemije. Analiza je omogočila temeljito razumevanje, kako so se prebivalci in občine odzvali na ukrepe, kaj je delovalo, kaj je bilo pomanjkljivo in kako bi lahko bilo v prihodnosti bolje. Raziskava izpostavlja potrebo po boljšem strateškem načrtovanju, izboljšanju kriznih načrtov, komunikacijskih strategij ter večji podpori države lokalnim oblastem v prihodnjih krizah. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali priporočila, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu kriznemu upravljanju in boljši pripravljenosti na podobne izzive v prihodnosti.
Keywords: Strateško planiranje, strategija, lokalna raven, krizno upravljanje, COVID-19, lokalna samouprava
Published in ReVIS: 18.10.2025; Views: 788; Downloads: 22
Full text (2,59 MB) |
3. Komuniciranje in krizno upravljanje : magistrsko deloDanila Mašić, 2025, master's thesis Abstract: Naloga Komuniciranje in krizno upravljanje se osredotoča na to, kako se komuniciranje razlikuje od kriznega komuniciranja, kako poteka med krizo, kako poteka krizno upravljanje in katere so strukture, nujne za krizno upravljanje. Opisani so procesi in odločanja pri organiziranju na splošno in v kriznih razmerah. Gre za kvalitativno raziskavo, saj so bili rezultati pridobljeni z intervjuji. Prav tako so bili pri pisanju uporabljeni primarni in sekundarni viri. Iz odgovorov raziskav komuniciranja komunikacijskih kampanj so bile ugotovljene razlike v dojemanju med vodji komunikacijskih kampanj ter študenti in zaposlenimi. V nalogi je zajeta tudi primerjava upravljanja komunikacijskih kampanj in upravljanja krize žledu. Razvidno je, da se tako komuniciranje kot upravljanje kriz razlikujeta. Vsem krizam je skupna časovna omejenost v posebnih okoliščinah. Razlikujejo pa se v načinu poročanja in obveščanja ter v strukturah, ki so nujne za obvladovanje krize. V mednarodni primerjavi kriznega komuniciranja in kriznega upravljanja so bile narejene primerjave struktur in načinov komuniciranja v državah, kot so Švedska, Švica, Združene države Amerike in Italija, in sicer v primerjavi s Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da so v formalnem smislu organiziranosti nekatere razlike, saj so bile v primerjavo vključene države, ki se med seboj razlikujejo po zgodovinski, kulturni in politični preteklosti. Za Italijo pa je bilo predstavljeno tudi krizno komuniciranje in upravljanje katastrofalnega potresa v Aquili leta 2009.
Keywords: komuniciranje, strateško komuniciranje, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, procesi odločanja, komunikacijske kampanje
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 1600; Downloads: 78
Full text (2,75 MB) |
4. Sistem kriznega upravljanja z uporabo digitalno naprednih tehnologij : magistrsko deloAndrej Vastl, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje integracijo naprednih digitalnih tehnologij v nacionalne sisteme kriznega upravljanja. Raziskava se osredotoča na vzpostavitev platforme za zbiranje, analizo in vizualizacijo podatkov v realnem času za napovedovanje in obvladovanje kompleksnih kriz. Študija uporablja kombinacijo teoretičnih in empiričnih metod, vključno s pregledom literature, analizo preteklih dogodkov in poglobljenimi intervjuji s strokovnjaki. Primarni cilj je razviti sistem, ki izboljša sposobnost predvidevanja in reševanja potencialnih kriz z uporabo digitalnih napredkov. Teoretični okvir vključuje opredelitev ključnih konceptov, povezanih s kriznim upravljanjem, nacionalno varnostjo, hibridnimi grožnjami in vlogo digitalnih dvojčkov. Empirične metode vključujejo zbiranje in analizo primarnih in sekundarnih podatkov iz domačih ter mednarodnih virov in izvajanje intervjujev s strokovnjaki na področju kriznega upravljanja ter digitalnih tehnologij. Ključne ugotovitve kažejo, da lahko napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in digitalni dvojčki, bistveno izboljšajo učinkovitost ter odzivnost sistemov kriznega upravljanja. Tehnologije omogočajo boljše napovedovanje, spremljanje v realnem času in strateško odločanje med krizami. Uporaba umetne inteligence omogoča analizo velikih zbirk podatkov za prepoznavanje vzorcev in napovedovanje potencialnih kriz, medtem ko digitalni dvojčki omogočajo dinamične simulacije fizičnih sistemov, kar pripomore k načrtovanju scenarijev ter odzivanju v realnem času. Študija prav tako poudarja izzive in omejitve, povezane z uvedbo teh tehnologij, vključno s kakovostjo podatkov, težavami pri integraciji in potrebo po robustnih ukrepih za kibernetsko varnost. Kljub tem izzivom raziskava zaključuje, da lahko sistematično in integrirano sprejemanje digitalnih tehnologij v kriznem upravljanju preoblikuje tradicionalne pristope ter ponudi boljšo pripravljenost in odpornost proti različnim grožnjam, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov. Praktični pomen raziskave je pomemben za oblikovalce politik, vladne agencije in strokovnjake za krizno upravljanje. Implementacija naprednih digitalnih rešitev lahko vodi do učinkovitejših strategij nacionalne varnosti in boljše zaščite prebivalstva ter kritične infrastrukture.
Keywords: krizno upravljanje, digitalne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, nacionalna varnost
Published in ReVIS: 03.12.2024; Views: 1708; Downloads: 32
Full text (1,62 MB) |
5. |
6. |
7. |
