Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
13.
Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist
Dušanka Dijak, 2017

Abstract: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4954; Downloads: 317
.pdf Fulltext (1,67 MB)

14.
Pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v javno korist
Mirjana Jurhar-Pečnik, 2016

Abstract: Dobra komunalna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovodi, ceste in ostale javne storitve so pogoj za kvalitetno življenje vsakega posameznika in skupnosti, v kateri posameznik biva in dela. Bolj kot je infrastruktura razvita, boljši je osebnostni in gospodarski razvoj te skupnosti. Osnovna infrastruktura se zagotavlja že na primarni lokalni ravni in nato nadgrajuje na državni ravni. Za razvoj nove infrastrukture in boljše javne storitve pa je potreben poseg v stvarne pravice. Pravica do lastnine je ena od najpoglavitnejših človekovih pravic. Tako se posameznik znajde v situaciji, ko mora pretehtati, ali dovoli poseg v svoje pravice, v svojo lastnino. Naj s posegom soglaša in sprejme odškodnino? Bo ta odškodnina pravična? Kaj se bo zgodilo, če soglasja ne bo in bo država s svojimi postopki posegla v naše pravice? V magistrski nalogi sem predstavila postopke in pravne podlage prostovoljne in prisilne razlastitve. Analizirala sem transparentnost teh postopkov. Izpostavila sem prednosti in pomanjkljivosti teh postopkov, dileme, s katerimi se v praksi srečujejo udeleženci v teh postopkih in na katere opozarjajo pravniki v svojih strokovnih člankih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, javna raba, služnostne pravice, zemljiške knjige, odškodnina, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2714; Downloads: 157
.pdf Fulltext (1,88 MB)

15.
Pravna ureditev stvarnih služnosti v RS in vpliv na vrednost nepremičnin
Jana Tertei, 2017

Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev stvarnih služnosti v Republiki Sloveniji in njihov vpliv na vrednost nepremičnin. Poznavanje pravnega sistema stvarnega prava kot dela civilnega prava je osnova za razumevanje stvarne služnosti in z njo povezanega vpliva na vrednost nepremičnin. Glavni poudarek magistrskega dela je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju instituta lastninske pravice, služnostne pravice, pridobitve, prenehanja in upravičenj. Ugotavljamo, ali je lastninska pravica, omejena s stvarno služnostjo, ovira pri odločitvi za nakup in ali obstoj služnosti zmanjšuje vrednost nepremičnine. Magistrsko delo je zastavljeno tako, da kompleksno in podrobno opredeljuje pravno ureditev stvarnih služnosti v Republiki Sloveniji in bistvene institute, pomembne za razumevanje obravnavanega področja. Razdeljeno je na tri večje sklope, in sicer na prvi, uvodni del, drugi, teoretični del in tretji, empirični del. V uvodnem delu so opredeljeni problem in teoretična izhodišča, namen in cilji naloge, raziskovalne metode, predstavljeni so hipoteze, zgodovinski razvoj, pravni viri in temeljna načela stvarnega prava. V teoretičnem delu so predstavljeni institut lastninske pravice, služnosti, stvarne služnosti, osebne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist. Predstavljen je vpis služnosti v zemljiško knjigo kot pravni institut oziroma segment zemljiškoknjižnega prava. Tretji del je empirični del naloge, ki je usmerjen v lastno raziskavo, izdelano na podlagi anketnega vprašalnika in intervjuja. Ugotovili smo, da posamezniki, vključeni v raziskavo, menijo, da lastninska pravica, ki je omejena s stvarno služnostjo na nepremičnini, ni ovira pri odločitvi za nakup nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da obstoj služnosti posamezniki, vključeni v raziskavo, povezujejo z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine, pri tem pa se ocena bistveno ne razlikuje glede na to, ali so nepremičnine obremenjene s stalno ali začasno služnostjo, z enim ali več upravičenci.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stvarno pravo, lastninska pravica, zemljiške knjige, vrednotenje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2554; Downloads: 201
.pdf Fulltext (1,71 MB)

16.
17.
18.
19.
Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnine
Mia Janežič, 2020

Abstract: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica
Published: 31.12.2020; Views: 1343; Downloads: 98
.pdf Fulltext (2,45 MB)

20.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Abstract: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Published: 10.03.2021; Views: 1640; Downloads: 125
.pdf Fulltext (1,16 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top