1. |
2. |
3. Mehanizem relapsaNina Jovanović, 2020 Abstract: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od
psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti
od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa
pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem
delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti.
Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti
dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se
uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti.
V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov,
ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki
abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali
pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje
zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od
zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih.
Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama.
Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na
kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med
notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem
jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne
življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico
in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za
sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so
botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim
kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj
primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in
pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli
kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka
v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je
potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na
sebi, vsak dan, dan za dnem.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 1229; Downloads: 115
 Fulltext (1,17 MB) |
4. The Southern African Development Community (SADC) diplomatic conflict management response for enhancing human securitySeabelo Isaac Kgosi, 2020 Abstract: The focus of this study was to examine the effectiveness of the SADC diplomatic conflict management response mechanism for enhancing human security with specific reference to Mozambique between the years 2013 to 2017. The topic of the study aligns the research towards different diplomatic activities and legal matters, it employs a descriptive, desktop qualitative case study approach in the collection, analysis and interpretation of data on the SADC diplomatic conflict management response mechanism for enhancing human security in Mozambique. The study further evaluated the efficacy of SADC’s Organ on Politics, Defence and Security (OPDS) as a conflict prevention, mediation and resolution mechanism in any conflict that may arise in the Southern African region. The findings of the study are that SADC conflict prevention, mediation and resolution efforts are ineffective due to; a decision-making structure which promotes political patronage and sovereign interest over evidence based conflict resolution; weak mandate of the Secretariat whose role is to coordinate and implement the decisions of Summit and Council as opposed to initiating programs and initiatives that are binding on Member States; weak funding to the SADC Secretariat as a whole and conflict prevention, mediation and resolution in particular and SADC’s poor coordination with the AU and UN on conflict management. The study recommends that SADC Secretariat be restructured and turned into a Commission whose initiatives and programs should be binding on Member States. This will remove political patronage and bias and usher in independence and objectivity in decision-making, including in conflict prevention, mediation and resolution.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Mozambik, SADC, mehanizem za upravljanje konfliktov, učinkovitost, prestrukturiranje
Published: 04.01.2022; Views: 1023; Downloads: 74
Fulltext (3,02 MB) |
5. Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodiščiEma Gaber, 2021 Abstract: Po obdobju, poznanem po ustanavljanju številnih različnih ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in tribunalov, smo sedaj priča novemu obdobju, v katerem ta sodišča postopoma zapirajo svoja vrata. Čeprav so uspešno opravljala svoje delo, nekaterim izmed njih v predvidenem roku trajanja vseeno ni uspelo opraviti vsega, kar jim je bilo zadano. Sčasoma so postala prevelika in stroškovno prevelik zalogaj za količino dela, ki jim je ostala. To je vodilo do oblikovanja in ustanavljanja novih, posebnih institucij, zadolţenih, da kot nasledniki teh sodišč dokončajo njihovo delo. Eno izmed prvih tovrstnih institucij predstavlja Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči, ki ga splošno sprejeto skrajšano poimenujemo Mehanizem. Leta 2010 je bil kot majhna, začasna in učinkovita institucija ustanovljen, da izvršuje temeljne funkcije Mednarodnih kazenskih sodišč za Jugoslavijo in Ruando. Zasnova, organizacija in delovanje Mehanizma, kljub nekaterim razlikam, namenjenim zagotavljanju Mehanizma kot majhne in učinkovite strukture, izraţajo očiten namen zagotavljanja kontinuitete njegovih dveh predhodnic. Kljub temu, da je Mehanizem produkt natančnega načrtovanja, njegovi snovalci nekaterih zadev niso uredili ali celo niso mogli predvideti. Neurejeno je ostalo vprašanje teţe, ki naj jo Mehanizem pripisuje sodni praksi in precedensom svojih dveh predhodnic, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje kontinuitete in ohranjanje njune zapuščine. Mehanizmu je bilo prepuščeno, da se sam opredeli glede vprašanja, kolikšen pomen bi moral oziroma bo pripisoval praksi in precedensom teh dveh sodišč. Drugo, tisto nepredvidljivo zadevo pa je predstavljala aretacija sodnika Akaya, ki je kot sodnik Mehanizma uţival diplomatsko imuniteto, kar je močno vplivalo na Mehanizem in mednarodno kazensko sodstvo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mehanizem, Mednarodni kazenski sodišči, kontinuiteta, sodna praksa, diplomatska imuniteta
Published: 05.01.2022; Views: 916; Downloads: 60
Fulltext (1,37 MB) |
6. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Abstract: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Published: 22.11.2022; Views: 648; Downloads: 73
Fulltext (552,16 KB) |
7. Perfekcionizem in občutek varnostiAnita Erženičnik, 2022 Abstract: Varnost je pomembna in cenjena vrednota, potreba in pravica – ne samo za perfekcioniste, ki so nagnjeni k skrbem in pri katerih se je perfekcionistično vedenje razvilo za to, da jim omogoča varnost in zaščito, ampak za slehernega posameznika med nami.
Glavni namen magistrske naloge je raziskati dejavnike, ki perfekcionistom predstavljajo dejavnike tveganja, in tiste, ki jim zagotavljajo občutek varnosti. Zanima nas tudi, na kakšen način si zagotavljajo varnost in ali je perfekcionistično vedenje učinkovito pri zagotavljanju varnosti. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo pojem perfekcionizem, mehanizme za razvoj perfekcionizma pri posamezniku, kako se ta kaže v vsakdanjem življenju, kakšne posledice lahko imajo skrajne perfekcionistične težnje ter opišemo perfekcionistično prepričanje in miselne napake. V nadaljevanju teoretičnega dela se dotaknemo še drugega pojma, to je varnost. Predstavimo različne opredelitve varnosti, odzivanje posameznika na nevarnost in poiščemo povezave med občutkom varnosti in perfekcionizmom. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, ki smo jih pridobili z uporabo polstrukturiranega intervjuja. Rezultati predstavljajo odgovore 6 intervjuvancev, ki so na samoocenitvenem testu MPS-H (Hewitt in Flett, 1991a) kazali znake povečanih perfekcionističnih teženj. Analiza predstavljenih rezultatov je pokazala, da je eden izmed ključnih dejavnikov za tveganja neuspeh oziroma to, da ne bi bili dovolj dobri. Njihovo varnost opredeljuje vrsto dejavnikov, od financ, zdravja, dobrih odnosov, odsotnost stresa, notranjih občutkov umirjenosti lastne vrednosti in zadovoljstva. Za svoj občutek varnosti so pripravljeni narediti vse, tudi prezreti lastne potrebe in želje, kar zveni paradoksalno. Ravno takšno pa je tudi dejstvo, da jim perfekcionizem zagotavlja občutek varnosti, kljub temu, da jih pri vsakodnevnem funkcioniranju moti, ovira, jim celo škoduje in povzroča veliko jeze, frustriranosti in nezadovoljstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: perfekcionizem, perfekcionistične težnje, občutek varnosti, zagotavljanje varnosti, obrambni mehanizem, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 530; Downloads: 19
Fulltext (1,60 MB) |
8. Uspešnost dostopa posameznika na ESČPPetra Zupan, 2023 Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance
Published: 13.02.2024; Views: 166; Downloads: 10
Fulltext (2,63 MB) |
