21. Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanjKlemen Žugelj, 2019 Abstract: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Published: 30.10.2019; Views: 2580; Downloads: 313
 Fulltext (1,47 MB) |
22. |
23. Azilna politika držav Zahodnega BalkanaKatja Kebrič, 2020 Abstract: V preteklih letih so se države Zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo, znašle na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti, pod pritiskom katere so bile tako ali drugače primorane sprejeti nove zakone in pravila na področju azilne politike. Vsaka od držav na tej večfazni poti je imela svojo vlogo, hkrati pa je prihajalo tudi do večjih sprememb zaradi sprememb "sosednjedržavne" zakonodaje in implementacij ter poenotenja z evropskim pravom. V 2015, se tako na primer, glavna pot migrantov prek Madžarske zaradi nove strožje zakonodaje preusmeri čez Hrvaško in Slovenijo, s čimer postaneta še ti državi ključni del poti. Sprememba zakonodaje, vsaj v Sloveniji, je bila potrebna zaradi močnejše vzpostavitve azilnega sistema, da bi ta zmogel prenesti večje število primerov prosilcev kot kadarkoli poprej. Poplava migracij je prav tako s seboj prinesla možnosti za dobičkonosne posle, tihotapstva, razvoj kriminalnih mrež in rast kriminalnih združb, katerim so se s spremembami legislative države morale postaviti po robu. Med migracijami so se ne le javnosti, temveč tudi stroki brisale meje med pojmi azilant, migrant, begunec, zato v delu predstavimo definicije in okvirje pojmov, podrobneje primerjamo statuse oseb v postopku in vse druge podobnosti in razlike, ki izhajajo neposredno iz zakonov držav Zahodnega Balkana. V procesu migracij je imela skoraj vsaka država svoj izziv in svojo vlogo, zato so v nalogi predstavljene primerjave zakonodaje, ki so tudi zaradi vseh ozadij zelo pomembne za razumevanje širše slike in kot take pomembne za zahodnobalkanske migracijske poti. V nalogi poskušamo predstaviti bistva ureditve pri vsaki izmed držav, pogled skozi oči prakse, pozitivne spremembe in ovire, na katere je potrebno opozoriti. V delu so podani pogoji in zakonski okviri migranta, s katerimi se le-ta sreča ob prihodu v eno izmed držav Zahodnega Balkana, nato pa poskušamo predstaviti problematiko ilegalnih migracij, življenjskih situacij ljudi v postopku migracije in morebitnih kršitev, do katerih prihaja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: azil, migracije, azilna zakonodaja, Zahodni Balkan, zahodnobalkanska migracijska pot
Published: 31.12.2020; Views: 1345; Downloads: 108
Fulltext (403,25 KB) |
24. |
25. Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske mejeBojan Tomc, 2013 Abstract: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi.
Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Found in: ključnih besedah
Keywords: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Published: 15.06.2021; Views: 1174; Downloads: 39
Fulltext (1,76 MB) |
26. Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojniNinoslav Goleš, 2014 Abstract: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča
migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače.
Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih
in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času
izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo
ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni
vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri
pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del
ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes
govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen
migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan
»gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo
migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve.
Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v
Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji
Published: 27.07.2021; Views: 906; Downloads: 79
Fulltext (867,05 KB) |
27. Destinacija neznanoAnita Ramšak, 2012 Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih
migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva
iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in
motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in
ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito
mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v
ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine
skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva
v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje
prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v
katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo
življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije
mladoletnih migrantov brez spremstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Published: 28.07.2021; Views: 1137; Downloads: 62
Fulltext (2,16 MB) |
28. Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državoMarko Rihtaršič, 2012 Abstract: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem,
tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve
zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za
vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še
vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec
Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih
razlogov.
Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja
diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih
in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos
pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do
priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne
raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične
rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v
odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te
rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v
Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše
Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in
Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne
spremeni.
Found in: ključnih besedah
Keywords: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Published: 29.07.2021; Views: 1071; Downloads: 88
Fulltext (1,05 MB) |
29. Aktualni evropski migracijski tokovi iz muslimanskega sveta in s tem povezani procesi integracije na primeru SlovenijeSergeja Ramovš, 2017 Abstract: Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega
novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V
preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in
jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde.
V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju
prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v
državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana,
Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so
logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo
etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in
večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih
sil.
Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem
ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne
olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih.
Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot
dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi
družbe same. Slednje se prepogosto pozablja.
Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih,
izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih
držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske
politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije.
V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in
doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, Bližnji vzhod, islam, verski fundamentalizem, terorizem, begunci, integracija, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 826; Downloads: 0 |
30. Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in HercegovineAlmina Sterle, 2019 Abstract: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH),
ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje
domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci
bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija
priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični
drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z
namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev.
V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo
priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki
vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve
generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v
diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na
njihovo etnično in versko pripadnost.
S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za
nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik
trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo,
da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se
pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo.
Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo
posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH.
Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje
respondentov fokusnih skupin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 871; Downloads: 81
Fulltext (1,34 MB) |
