Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope
Ana Zagožen, 2021

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega (arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke. Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano, kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah kot tudi v matičnih državah priseljencev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 727; Downloads: 86
.pdf Fulltext (2,46 MB)

32.
Vpliv brexita na migracijsko politiko Evropske unije
Robert Beranič, 2021

Abstract: Združeno Kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije po popolni ratifikaciji Sporazuma o izstopu. Brexit je prinesel določene posledice na skoraj vseh področjih. Migracijski tokovi in migracijska politika niso izjema. Ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, je bilo vprašanje priseljevanja nedvomno obravnavano kot eno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se sooča država. Namen naloge je bil proučiti sam brexit in njegov vpliv na migracije in migracijsko politiko v EU. Glede vpliva brexita na migracijske tokove v EU smo ugotovili, da je že sam referendum o brexitu privedel do negotovosti, ki je ogrozila razne vire oziroma pravice migrantov iz EU, vključno z njihovo pravico do prebivanja, vodenja podjetja ali dostopa do socialne varnosti. Vse to seveda vpliva na odločitve glede migracij in posledično na migracijske tokove znotraj EU. Glede vpliva in posledic, ki jih prinaša brexit za migracijsko politiko EU, smo ugotovili, da še ni mogoče podati dokončnega oz. enoznačnega odgovora. Ker usoda brexita na samo EU in tudi ZK še ni povsem jasna, saj se posledice šele kažejo, je tudi vpliv brexita na migracijsko politiko še vedno nekoliko vprašljiv. Rezultati raziskave so namenjeni predvsem širši javnosti za razumevanje mednarodnega dogajanja na področju migracij. Pregledna predstavitev vpliva brexita na migracijsko politiko izpostavlja tiste točke, kjer je potrebno ukrepanje, torej kjer so potrebne spremembe, ukrepi koristni in potrebni za Evropsko unijo. Prispevek je lahko izhodišče stroki, kako naj Evropska unija in tudi Slovenija, poskrbi za migracijsko politiko, migracijsko krizo in prepreči morebitne nezaželene posledice migracij, ki bi se lahko pokazale čez leta ali desetletja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, politika, brexit, Združeno kraljestvo, EU
Published: 09.02.2022; Views: 843; Downloads: 91
.pdf Fulltext (743,12 KB)

33.
Mladi in izzivi individualizacije
Hadisa Džananović, 2021

Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 626; Downloads: 112
.pdf Fulltext (1,18 MB)

34.
Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki Sloveniji
Sandi Vrbanić, 2022

Abstract: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Published: 08.09.2022; Views: 599; Downloads: 69
.pdf Fulltext (2,07 MB)

35.
Vpliv ilegalnih migracij na obrambno samoorganiziranje državljanov Republike Slovenije
Barbara Hauptman, 2022

Abstract: EU so množične ilegalne migracije v letu 2015 ujele povsem nepripravljeno. Teroristični napadi v EU so krizo le še bolj poglobili. Zaznal se je porast paravojaških skupin kot ena od posledic evropske migrantske krize. V magistrskem delu smo raziskali, ali se je migracijska in azilna politika EU po letu 2015 prilagodila in posodobila ter kako poteka razvoj upravljanja zunanjih meja EU. Analizirali smo trend ilegalnih migracij, v obdobju med leti 2011 in 2021, in ugotavljali v katerem obdobju so bile množične ilegalne migracije na najvišji točki. Skozi obstoječ nacionalnovarnostni sistem v RS smo ugotavljali, kakšno je zagotavljanje varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij in predstavili nacionalno varnost RS. Preučevali smo pojav samoorganiziranja državljanov RS na primeru Štajerske varde, njihove ustanovitvene razloge in zakonodajno umeščenost. Ugotovili smo, da se je zakonodaja, ki opredeljuje varovanje državne meje in ilegalne migracije ter obrambno samoorganiziranje državljanov kar dobro prilagodila na nov vir ogrožanja in je ustreznejša kot pred letom 2020. Preverjali in proučili smo, ali v evropskem prostoru obstajajo podobni pojavi paravojaških skupin. Ugotovili smo, da Slovenija ni nobena izjema in da je takšnih paravojaških skupin precej. Ugotovili smo še, da so nastale kot odgovor na ilegalne migracije, s ciljem zavarovati nacionalno identiteto in suverenost države. Magistrsko delo podaja sistematični pregled in izhodišča za nadaljnje raziskave na področju zagotavljanja varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij ter preprečevanju vzpona paravojaških in podobnih skupin. Vsi doseženi rezultati in ugotovitve v magistrskem delu ne bodo imeli večjega učinka, v kolikor se država in njeni državljani ne bodo zavedali resnosti težav, ki jih s seboj prinašajo ilegalne migracije in pojav paravojaških skupin, zato je potrebno vse sile uperiti v preventivno delovanje in zatiranje tovrstnih groženj nacionalni varnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, ilegalne migracije, varnost, nacionalna varnost, obrambno samoorganiziranje državljanov, paravojaške skupine
Published: 21.11.2022; Views: 534; Downloads: 76
.pdf Fulltext (2,22 MB)

36.
Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji
Ena Bašagić, 2022

Abstract: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje 10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev, ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane na podlagi nacionalne pripadnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 354; Downloads: 6
.pdf Fulltext (657,83 KB)

37.
Umetniško udejstvovanje migrantov in njihovih potomcev kot uspešen model integracije v slovensko družbo
Andreja Potočnik, 2022

Abstract: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge
Published: 06.01.2023; Views: 600; Downloads: 55
.pdf Fulltext (1,53 MB)

38.
Integracija mladoletnih beguncev brez spremstva iz Sirije v slovensko kulturno okolje
Mojca Ropoša, 2022

Abstract: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju mladoletnih beguncev brez spremstva iz Sirije, ki so morali svojo državo zapustiti zaradi nevzdržnih vojnih razmer v svoji državi. Teoretični del opisuje vzroke migracij mladoletnih beguncev brez spremstva, kot tudi kako se vključujejo v naše kulturno okolje. Predstavljen je postopek obravnave mladoletnih beguncev in kasnejša njihova namestitev v najprimernejše ustanove. Pri tem jim pomagajo zaupanje vredne osebe, kot so njihovi skrbniki imenovani s strani države, kot tudi prostovoljci iz nevladnih organizacij. V empiričnem delu smo na osnovi desetih intervjujev raziskovali kako poteka delo z mladoletnimi begunci brez spremstva in katere namestitve so za njih najprimernejše. Intervjuji so bili opravljeni z vladnimi organizacijam, skrbniki in prostovoljci, ki so delali z mladoletnimi begunci brez spremstva in dvema beguncema, ki sta bila pripravljena deliti svoje izkušnje. Zanimale so nas predvsem metode in načini dela z mladostniki, metode dobrih praks, ki bi tudi nam prišle prav pri opravljanju dela vzgojitelja v dijaškem domu. Intervjuji so nam dali pogled v delo prostovoljcev in skrbnikov, ki so za mladoletnike eni izmed najpomembnejših oseb. Tudi namestitev v primerne ustanove pomeni za mladoletne begunce olajšanje, saj je za njih zelo pomembno, da se po dolgi in nevarni poti počutijo varno in dobro v naši državi. Poleg vsega ima pomembno vlogo pri integraciji tudi šolstvo, saj se le na osnovi učenja slovenskega jezika in kasneje pridobitve poklica begunci lažje vključijo v našo družbo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, integracija, mladoletni begunci brez spremstva, prostovoljci, skrbniki, mednarodna zaščita, zakoniti zastopniki, magistrske naloge
Published: 06.01.2023; Views: 532; Downloads: 54
.pdf Fulltext (2,28 MB)

39.
Oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini
Emina Škorić, 2022

Abstract: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 471; Downloads: 48
.pdf Fulltext (4,10 MB)

40.
Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev?
Helena Volčanjk, 2022

Abstract: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca. Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Found in: ključnih besedah
Keywords: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 441; Downloads: 49
.pdf Fulltext (2,13 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top