4.
Prispevek Republike Slovenije v mednarodnih civilnih misijah – ocena vloge slovenske policijeAllen Lorbek, 2022
Abstract: Z namenom nadzora premirja med Izraelom in sosednjimi državami je Organizacija Združenih narodov leta 1948 vzpostavila prvo mirovno operacijo, imenovano UNTSO. Od takrat dalje se mednarodna skupnost trudi pomagati razreševati konflikte oz. vzpostavljati pogoje za vzpostavitev in ohranjanje miru, vladavine prava ter izgradnjo države. Napotitve v mednarodne mirovne misije in operacije so od nekdaj predstavljale svojevrsten izziv, saj vsaka organizacija in tako tudi policija, upravlja s svojimi lastnimi viri glede na cilje, ki so značilni zanjo, in si prizadeva le-tem slediti. Tako lahko med značilne organizacijske vire štejemo splošne vire, ki vključujejo tudi cilje kadrovanja in financ, kakor tudi fizične (zmožnost opravljanja takšnega dela) ter naravne vire (na primer obveznosti do družine). Zunanje okolje organizacije je pomembno samo zato, ker določa cilje organizacije. Države so tiste, ki na podlagi nacionalne zakonodaje, prioritet, proračuna, strateških interesov in razpoložljivosti kadrov sekundirajo svoje strokovnjake v posamezne misije. Največkrat pa se zatakne ravno pri kadrih: manko kariernega razvoja, pomanjkanje spodbud pristojnih ministrstev za napotitev njihovih ekspertov, pomanjkanje usklajenega kurikuluma usposabljanj in izmenjave dobrih praks, prenizka solidarnost med državami članicami itd. Vse to pa tudi vpliva na uspešnost posamezne misije oziroma njen zagon. Kot ugotavlja DCAF, bi morale vlade razviti jasno politiko do sodelovanja v mednarodnih misijah. Za uspešno delovanje je kadrovski menedžment strateškega pomena vsake sodobne organizacije, tako tudi za slovensko policijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mirovne operacije, napotitve, zakonodaja, kadri, policija
Published: 28.06.2022; Views: 1250; Downloads: 87
Fulltext (2,71 MB)
