Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Znanje medicinske sestre pri obravnavi pacienta z možgansko kapjo
Nina Rutar, 2017

Found in: ključnih besedah
Keywords: medicinska sestra, znanje, možganska kap, rehabilitacija
Published: 15.01.2018; Views: 3036; Downloads: 153
.pdf Fulltext (899,10 KB)

2.
3.
Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi
Monika Matoh, 2018

Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, dejavniki tveganja, možgansko-žilne bolezni, ukrepi
Published: 08.01.2019; Views: 3235; Downloads: 124
.pdf Fulltext (540,04 KB)

4.
FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA PACIENTA PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI
Sebastjan Strmčnik, 2020

Abstract: Uvod in namen: Možganska kap spada med žariščne možganskožilne bolezni in je posledica okvare možganskih žil. Pri ljudeh, po preboleli možganski kapi, se lahko pojavijo okvare na gibalnem področju ali na drugih področjih človekovega delovanja. Pri celostni obravnavi bolnika po možganski kapi, ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta, da z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami vzpostavi vračanje motoričnih funkcij pri bolniku. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces rehabilitacijske obravnave bolnika po možganski kapi. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo pregleda literature, objavljene v obdobju med letoma 2005 in 2019. Uporabljene so bile raziskave avtorjev, podprte z dokazi. Rezultate raziskav smo prikazali v obliki tabele. Rezultati: V pregled literature smo vključili 16 raziskav, ki so obravnavale fizioterapevtsko rehabilitacijo bolnika po preboleli možganski kapi. Ugotovitve študij so pokazale večjo učinkovitost kombiniranih metod in tehnik v fizioterapiji (PNF, Bobath, kinezioterapija, hidroterapija, FES) pri izboljšanju funkcionalnih sposobnosti bolnikov, ki so doživeli možgansko kap. Kombinirana terapija lahko učinkovito dopolnjuje standardno rehabilitacijo, kar je razvidno iz raziskav. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu lahko dokažemo, da fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja možganske kapi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava
Published: 28.05.2020; Views: 3433; Downloads: 381
.pdf Fulltext (1,81 MB)

5.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020

Abstract: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Published: 07.07.2020; Views: 4375; Downloads: 546
.pdf Fulltext (919,14 KB)

6.
Novejši pristopi v rehabilitaciji oseb po preboleli ishemični možganski kapi
Nika Gombač, 2021

Abstract: Uvod in namen: Več kot polovica oseb, ki preživijo ishemično možgansko kap (IMK), je nesamostojnih v vsakodnevnih aktivnostih in zato potrebujejo rehabilitacijsko obravnavo. Namen diplomske naloge je proučiti novejše pristope v rehabilitaciji oseb po preboleli IMK in predstaviti njihov pomen v procesu rehabilitacije. Metode: Znanstveno in strokovno literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih zbirk Google Scholar, DiKUL, PubMed in PEDro. Rezultati: Rezultati dokazujejo, da uporaba robotike in metod neinvazivne možganske stimulacije vpliva na izboljšanje motoričnih funkcij pri osebah po IMK in podpira večjo vključitev teh pristopov v proces rehabilitacije. Uporabnost: Raziskovani pristopi so zelo učinkovita dopolnitev h klasični fizioterapevtski obravnavi oseb po IMK, kar bi lahko bilo v rehabilitaciji bolj izkoriščeno. Na ta način bi lahko še izboljšali motorično okrevanje oseb po IMK. Omejitve: Omejitev so predstavljali znanstveni viri, ki niso zajemali vključitvenih kriterijev preglednega dela.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Transkranialna magnetna stimulacija, transkranialna stimulacija z direktnim električnim tokom, transkranialna stimulacija z izmeničnim električnim tokom, robotska rehabilitacija, nevrorehabilitacija, ishemična možganska kap
Published: 30.09.2021; Views: 1423; Downloads: 143
.pdf Fulltext (682,67 KB)

7.
Uporaba transkranialne magnetne stimulacije pri rehabilitaciji bolnikov z ishemično možgansko kapjo
Saša Kač, 2021

Abstract: Možganska kap je glavni vzrok invalidnosti. Gre za dolgotrajno nevrološko prizadetost pri odraslih, do katere prihaja pri do 76 % bolnikih z akutno možgansko kapjo. Sama rehabilitacija je zelo zahteven in dolgotrajen proces, brez katere ne bi mogli pacientu omogočiti boljšega in daljšega življenja z manjšo prizadetostjo. Kot obetavno orodje za klinično rehabilitacijo pacientov po možganski kapi se pojavi nova neinvazivna stimulacija možganov – transkranialna magnetna stimulacija (TMS). Gre za varno metodo z redkimi in blagimi stranskimi učinki, ki jo lahko kombiniramo z drugimi metodami. Ponavljajoča transkranialna magnetna stimulacija (rTMS) je sposobna neposrednega manipuliranja kortikalne možganske aktivnosti. V zadnjih nekaj letih jo uvrščamo, kot novo potencialno metodo za zdravljenje motoričnih funkcij, govora, požiranja in motenj pozornosti. Rezultati raziskav dokazujejo, da prihaja do pozitivnih učinkov z izboljšanjem motoričnih funkcij na hemiplegični strani, afazije, disfagije in ročnih spretnostih. Ostaja še veliko odprtih vprašanj, na katere je potrebno v prihodnjih raziskavah odgovoriti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, transkranialna magnetna stimulacija, neinvazivna stimulacija možganov, repetitivna transkranialna magnetna stimulacija.
Published: 16.11.2021; Views: 1237; Downloads: 85
.pdf Fulltext (1,10 MB)

8.
VLOGA ROBOTIKE V FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI PACIENTA PO MOŽGANSKI KAPI
Tamara Ramovš, 2021

Abstract: Za enega od pomembnih zdravstveni, socialni in družbeno–ekonomski problem se je izkazala možganska kap. Ta v Sloveniji prizadene kar 10 ljudi dnevno, kar predstavlja 4000 ljudi letno. Pogostost možganska kap (MK) se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potreba po rehabilitacijski obravnavi. Kljub razvoju medicine predstavlja MK pogost vzrok umrljivosti ter najpomembnejši vzrok zmanjšanja telesnih funkcij. Okrevanje po MK je dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih 3 mesecih, traja pa lahko tudi več let. Odvisno je predvsem od velikosti in mesta možganske okvare. Ena najpogostejših posledic MK so zmanjšane gibalne sposobnosti. Izboljšamo jih lahko z redno, intenzivno in dolgotrajno fizioterapevtsko obravnavo. Ta je naporna tako za paciente kot terapevte, težava pa je tudi v premajhnem številu fizioterapevtov. Za eno od učinkovitih rešitev se je izkazala rehabilitacija z roboti. Ti se namreč ne utrudijo in so v veliko pomoč pri vadbi. Glede na primerjavo robotsko asistirane rehabilitacije s konvencionalno rehabilitacijo smo ugotovili, da je robotsko asistirana rehabilitacija primerljivo učinkovita s konvencionalno rehabilitacijo, v nekaterih primerih celo učinkovitejša. Zaključili smo, da je robotsko asistirana rehabilitacija učinkovita metoda pri pacientih po MK, zlasti pri tistih, ki so utrpeli izrazitejše okvare. Seveda pa ima tudi robotika svoje slabosti. To sta težja dostopnost tehnologije in visok investicijski strošek. Opozoriti je potrebno, da imajo raziskave zmerno do nizko kakovost dokazov; predvsem zaradi heterogenosti vzorcev preiskovancev ter uporabe nestandardiziranih metod obravnave je primerjava rezultatov močno otežena. V prihodnje svetujemo izvedbo visokokakovostnih randomiziranih raziskav o produktivnosti, učinkovitosti ter o ekonomskih stroških robotsko asistirane rehabilitacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, robotika, fizioterapevt
Published: 14.12.2021; Views: 1106; Downloads: 152
.pdf Fulltext (705,32 KB)

9.
VPLIV ELEKTROFIZIOLOŠKIH IN FIZIOTERAPEVTSKIH METOD NA IZBOLJŠANJE MOTORIČNIH FUNKCIJ PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI
Ana Keršmanec, 2022

Abstract: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Published: 03.02.2022; Views: 863; Downloads: 107
.pdf Fulltext (576,35 KB)

10.
Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacienti
Anel Sedić, 2022

Abstract: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Published: 06.07.2022; Views: 967; Downloads: 115
.pdf Fulltext (1,02 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top